02. 03. 2020

Širjenje koronavirusa izven Kitajske je v preteklem tednu povzročilo pretres na borzah in premik kapitala iz tveganih v varnejše naložbene kategorije.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (21.2.2020-28.2.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-28.2.2020)
Svet - MSCI World*	-11,99%	-7,05%
ZDA - S&P 500*	-12,59%	-6,37%
Evropa - DJ STOXX 600*	-12,15%	-9,39%
Japonska - Topix*	-8,01%	-9,91%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-8,43%	-7,81%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Širjenje koronavirusa izven Kitajske in še vedno veliko neznank glede virusa so v preteklem tednu pripomogli k najbolj negativnemu borznemu tednu od leta 2008. Čeprav Kitajski dobro uspeva omejiti širjenje virusa, je število novo zbolelih začelo naraščati v ostalih državah po svetu. V strahu, da bi se virus razširil v pandemijo in da bi ukrepi za omejitev širjenja virusa prek motenj v oskrbni verigi negativno vplivali na gospodarsko rast, so vlagatelji v preteklem tednu izkoristili za premik kapitala iz tveganih v varnejše naložbene kategorije. Svetovni borzni indeks je po več kot desetodstotnem padcu v preteklem tednu upadel na raven iz oktobra preteklega leta. Ob negotovosti glede prihodnje gospodarske aktivnost je upadla tudi cena črnega zlata. Cena sodčka severnomorske nafte brent se je v preteklem tednu znižala za 13 %, na kar bodo članice skupine OPEC+, ki bodo zasedale konec tedna, verjetno odgovorile z dodatnim zmanjšanjem črpanja nafte. Poleg energetskih družb so bile v preteklem tednu v nemilosti vlagateljev tudi družbe iz drugih cikličnih panog, kot so polprevodniki in potrošniške storitve, med katere spadajo turistične agencije in ponudniki hotelskih nastanitev.

S premikom kapitala v varnejše naložbe pa so porasle cene obvezniških naložb. S povečanim povpraševanjem po državnih obveznicah je letna donosnost do dospetja ameriške desetletne obveznice upadla pod 1,2 %, nemške desetletne obveznice pa pod -0,6 %. Še v začetku leta sta omenjeni obveznici vlagateljem ponujala 1,9 % oziroma -0,2 % letno donosnost do dospetja. Ključni vprašanji, ki si ju danes zastavljamo vlagatelji, je, kdaj bo državam uspelo zajeziti širjenje virusa in kakšen davek bo na ta račun plačalo globalno gospodarstvo. Ob izbruhu SARS-a leta 2003 je bil kumulativen vpliv na globalno gospodarstvo zgolj rahlo negativen. Šlo je predvsem za prerazporeditev gospodarske rasti iz enega v drugo četrtletje. Kitajski je delno že uspela zajeziti širjenje, saj se število bolnih močno znižuje (znižanje s skoraj 60.000 na pod 40.000). Tako so v šestih kitajskih provincah znižali stopnjo tveganja okužbe. Če uspe tudi ostalim državam pravočasno zajeziti širjenje virusa, pri čemer bi lahko v velikem delu sveta močno pripomoglo prihajajoče vreme z daljšimi in toplejšimi dnevi ter večjo vlažnostjo, potem tudi tokrat večjega vpliva na globalno gospodarstvo ne bo. V tem primeru se lahko korekcija izkaže zgolj kot dobra nakupna priložnost.

Da bi države omilile negativni vpliv na gospodarsko, so napovedale tudi določene fiskalne in monetarne spodbude. Med drugim je Kitajska znižala kratkoročno in srednjeročno obrestno mero ter zagotovila dodatno likvidnost na denarnem trgu. Nemški finančni minister je napovedal, da načrtujejo dodatne fiskalne spodbude. Tržni udeleženci pa pričakujejo, da bo ameriška centralna banka najpozneje ob naslednjem srečanju znižala ključno obrestno mero.

Vsaka takšna težava prinese s seboj tudi pozitivne eksternalije. Tako so se ob širjenju virusa na Kitajskem in drugod po svetu pozitivno obnesle novodobne tehnologije. Družba Alibaba je tako na osnovi umetne inteligence razvila algoritem, ki na podlagi CT slike s hitro in z visoko natančnostjo določi, ali je oseba okužena s koronavirusom. Zaradi zaprtja šol več kot 60 tisoč učiteljev in 50 milijonov učencev uporablja spletne aplikacije za šolanje na daljavo. Kitajski razvijalci avtonomnih vozil pa so oblastem ponudili svoja avtonomna vozila, ki se sedaj uporabljajo za dostavo hrane in nujnih potrebščin v mestih, ki so pod karanteno. Morda pa bodo tudi v Sloveniji razmislili o zmanjšanju zakonskih ovir za delo od doma?