15. 06. 2015

Mednarodni denarni sklad je v četrtek zaradi prevelikih razhajanj v pogojih, potrebnih za odobritev pomoči, prekinil pogovore z grško vlado. Tako se je konec tedna zopet povečala verjetnost njenega bankrota. Po drugi strani so za dobro voljo vlagateljev poskrbele predvsem objave dobrih gospodarskih podatkov v ZDA.

Regija	V zadnjem tednu (5.6.2015-12.6.2015)*	Letos (31.12.2014 - 12.6.2015)*
Svet - MSCI World*	-0,77%	+11,12%
ZDA - S&P 500*	-1,25%	+9,16%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,10%	+13,67%
Japonska - Topix*	-0,53%	+22,51%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,58%	+9,92%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Grške oblasti so v ponedeljek, samo tri dni zatem, ko je g. Tsipras, predsednik grške vlade, predlog EU in MDS za odobritev zadnje tranše pomoči zavrnil kot absurdnega, spremenile ton. Tako je grška vlada po opozorilu ge. Merkel, da se Grkom čas za dogovor z upniki izteka, izkazala pripravljenost na dogovor, ki bo bolj po okusu upnikov. Kljub temu je Mednarodni denarni sklad v četrtek zaradi prevelikih razhajanj prekinil pogovore z grško vlado, s čimer se je povečala verjetnost grškega bankrota. Svetovalci nemške vlade posledično skrbno kujejo načrte, kako v primeru slednjega preprečiti razširitev krize na druge države. Tečaji grških delnic so tako v petek izgubili v povprečju več kot 5 %, pri čemer so z več kot 10 % znižanjem tečajev prednjačile grške banke, ki so praktično povsem odvisne od Evropske centralne banke. Grčija je posledično pod nemilostjo upnikov med vikendom poslala že drugi predlog v juniju. A po vsega 45 minutah so bila pogajanja zaradi še vedno prevelikih razlik pri pogojih za pomoč Grčije zaključena. Da si Grki želijo dogovora, sicer kažejo tudi ankete v zadnjem tednu, v katerih večina Grkov zagovarja dogovor z upniki, ki bi preprečil bankrot in s tem verjetno tudi novo valuto ter posledično izgubo realne vrednosti prihrankov prebivalstva. Negotovost, povezana z Grčijo, je dvignila tudi ceno zadolževanja Španije in Italije. Po tem, ko se je marca letos pribitek na zahtevano donosnost na 10-letni španski dolg glede na nemškega znižal pod 90 b.t., je ta po zadnjih dogodkih v Grčiji zrasel na 150 b.t., kar je največ od avgusta lani.

Gospodarske objave onkraj luže so skrbele za pozitivno vzdušje na finančnih trgih. Aprila je bilo v ZDA na voljo 5,4 milijonov novih delovnih mest, kar je največ od decembra 2000. Poleg tega je zaupanje malih podjetij, ki so generator novih delovnih mest, v maju ponovno naraslo. Hkrati je v juniju porasel potrošniški optimizem zaradi pričakovanj, da bo čedalje nižja stopnja brezposelnosti sprožila hitro rast plač. Dobre razmere na trgu dela in optimizem med potrošniki je potrdila tudi prodaja na drobno, ki je maja tudi zaradi rasti prodaje avtomobilov porasla za 1,2 %. Vse to nakazuje, da ameriško gospodarstvo po slabem prvem in začetku drugega četrtletja ponovno pridobiva na zagonu. Seveda pa to povečuje verjetnost za prvi dvig ključne obrestne mere po juniju 2006, do katerega bi lahko prišlo že septembra. Posledično se viša nervoza pri vlagateljih, ki smo se v zadnjih 6 letih in pol navadili na ultra ohlapno denarno politiko centralnih bank, ki je prek nizkih/ničelnih obrestnih mer koristila posebno dolgoročnim finančnim naložbam. Po drugi strani pa je MDS zaradi upočasnitve gospodarske rasti v letošnjem letu, ki bo najverjetneje začasna, ameriškim centralnim bankirjem predlagal, naj z dvigom obrestnih mer počakajo do naslednjega leta. To je tudi prispevalo k več kot 1 % znižanju vrednosti dolarja glede na evro v preteklem tednu, kar je tudi razlog za negativno evrsko donosnost delnic v ostalih regijah.

Avstrijska družba AMS AG, ki razvija in proizvaja visoko zmogljive analogne polprevodnike, namenjene reševanju najbolj zahtevnih problemov kupcev z inovativnimi rešitvami, je v preteklem tednu izgubila skoraj 30 % svoje vrednosti. Družba naj bi po poročanju medijev izgubila pogodbo za dobavo proizvodov pri določenih Applovih proizvodih, kar bi po nekaterih ocenah lahko pomenilo približno 25 % nižji dobiček družbe v letu 2016.

Tudi ta teden bodo vse oči uprte v Grčijo, saj bi končni dogovor glede grške usode lahko dobili 18. junija na srečanju finančnih ministrov držav evroobmočja. Negotovost na finančnih trgih je bolj negativna za bolj tvegane naložbe, posledično bo do razrešitve grškega problema na delniških trgih najverjetneje prisotna povečana nihajnost.