03. 02. 2025

Pretekli teden so svetovni borzni trgi trgovanje zaključili neenotno. Vlagatelji smo pozorno spremljali pomembne novice, vključno z objavami poslovnih rezultatov, odločitvami centralnih bank ter napovedmi ameriškega predsednika Trumpa. Presenetila je tudi novica o kitajskem start-upu DeepSeek.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (24.01.2025 – 31.01.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 31.01.2025)
Svet - MSCI World	+0,36%	+2,85%
ZDA - S&P 500	-0,12%	+2,08%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,79%	+6,37%
Japonska - Topix	+2,91%	+1,43%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,19%	+1,11%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Začnimo na drugi strani Atlantika, kjer je teden postregel z enim večjih pretresov v tehnološkem sektorju. V ponedeljek je namreč odjeknila novica, da je kitajski start-up DeepSeek predstavil nov energetsko učinkovitejši model umetne inteligence, ki naj bi bil bolj napreden od ChatGPT-ja, ob tem pa so za razvoj porabili le 6 milijonov dolarjev. DeepSeek trdi, da je njihov model bolj učinkovit in manj zahteven glede virov, saj naj ne bi potreboval naprednih čipov. Ta novica je sprožila 17 % padec tečaja delnice NVIDIA in povečala negotovost glede prihodnje konkurence na trgu umetne inteligence, kar je vplivalo na širši tehnološki sektor.

Ostajamo čez lužo, kjer je sezona objavljanja poslovnih rezultatov podjetij v polnem teku. Do sedaj je svoje rezultate predstavilo 36 % podjetij iz indeksa S&P 500, pri čemer je po podatkih FactSet-a 77 % podjetij preseglo pričakovanja analitikov, kar je v skladu s petletnim povprečjem. Podjetja v povprečju pozitivno presežejo pričakovanja analitikov za 5 %, kar je nekoliko pod petletnim povprečjem (8,5 %). Trenutno se ocenjuje, da bo po zaključku poslovnih objav rast dobičkov podjetij iz indeksa S&P 500 v 4. četrtletju 2024 znašala okoli 13 %, kar je najvišja rast dobičkov po zadnjem četrtletju leta 2021. Med največjimi imeni so pretekli teden poročali Apple, Microsoft, Google, Tesla in Meta Platforms. Apple je pozitivno presenetil s prihodki iz storitev, medtem ko je podjetje Meta presenetilo s svojimi optimističnimi napovedmi za prihodnost, ki vključujejo povečane investicije v umetno inteligenco in nadaljnjo rast prihodkov iz oglaševanja. Delnici obeh tehnoloških gigantov sta na krilih odličnih rezultatov v preteklem tednu v evrih pridobili približno 7 % vrednosti.

V sredo je ameriška centralna banka (Fed) pričakovano ohranila ključno obrestno mero pri 4,25 % – 4,50 %, pri čemer je predsednik Fed-a Jerome Powell poudaril, da ni potrebe po hitenju s spremembo politike. Ob tem je izpostavil, da bo Fed še naprej pozorno spremljal inflacijske pritiske in trg dela, preden bo sprejel odločitev o morebitnih znižanjih obrestnih mer. Ob koncu tedna je dodatno negotovost na trge vnesla še odločitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa, ki je hitro po inavguraciji zavihal rokave in izpolnil svojo predvolilno obljubo. Napovedal je namreč 25 % carine na uvoz iz Kanade in Mehike ter dodatnih 10 % carine na kitajsko blago. Čeprav je bila Trumpova poteza v veliki meri pričakovana, so borzni trgi ob novici vseeno reagirali nekoliko previdno in petkovo trgovanje se je zaključilo v rdečem. Ostaja namreč odprto vprašanje, ali gre zgolj za začetno pogajalsko strategijo ali morda za dolgoročnejšo spremembo ameriške trgovinske politike. Za osvežitev spomina, Trump je že v svojem prvem mandatu uporabil podobne taktične pristope pri trgovinskih pogajanjih, kar je povzročilo občasno nestanovitnost na kapitalskih trgih. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je pretekli teden zaključil 0,12 % nižje, merjeno v evrih.

Nadaljujemo na stari celini, kjer so vlagatelji večji del tedna stavili na bolj stimulativno denarno politiko Evropske centralne banke. ECB je v četrtek znižala ključno depozitno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 2,75 %, kar nakazuje nadaljevanje še bolj ohlapne politike. Christine Lagarde je poudarila, da je proces zniževanja inflacije v teku, vendar še ni končan, medtem ko rast v evroobmočju stagnira in potrebuje ohlapnejšo monetarno držo. Nemčija in Francija sta namreč v zadnjem četrtletju zabeležili negativno rast BDP (Nemčija -0,2 %, Francija -0,1 %), kar pomeni, da bi lahko, če se trend nadaljuje tudi v prihodnjem četrtletju, ti dve državi vstopili v tehnično recesijo. Spomnimo, tehnična recesija pomeni dva zaporedna četrtletja negativne gospodarske rasti. Panevropski indeks STOXX 600 je pretekli teden zabeležil 1,79 %-odstotno donosnost.

Za konec obrnimo pogled še proti Aziji, kjer so se pojavili novi znaki ohlajanja kitajskega gospodarstva. Vrednost indeksa nabavnih direktorjev za proizvodnjo (PMI) je upadla na 49,1, kar nakazuje na krčenje industrijske aktivnosti. Trgi so se na to odzvali previdno, pri čemer je osrednji kitajski indeks CSI 300 teden zaključil rahlo v negativnem območju (-0,25 %).