15. 07. 2013

Borzno dogajanje je bilo v preteklem tednu predvsem pod vplivom pozitivnih pričakovanj glede četrtletnih rezultatov ameriških družb, nekaj dobrih novic pa je prišlo tudi iz Evrope. Kljub znižani napovedi svetovne gospodarske rasti so ključni delniški indeksi teden zaključili v zelenem območju in tako poskrbeli za nadaljevanje optimističnega razpoloženja vlagateljev.

Regija	V zadnjem tednu (5.7.2013-12.7.2013)*	Letos (31.12.2012 - 12.7.2013)*
Svet - MSCI World	+1,48%	+12,97%
ZDA - S&P 500	+1,05%	+18,90%
Evropa - DJ STOXX 600	+2,74%	+5,91%
Japonska - Topix	+0,95%	+22,55%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,11%	-9,58%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

V začetku preteklega tedna so v Bruslju zasedali finančni ministri držav članic evrooobmočja, ključna točka dnevnega reda pa je bila razprava o novi tranši pomoči Grčiji. Dosežen je bil dogovor o odobritvi finančne pomoči v višini do 6,8 milijarde EUR, pri čemer naj bi Grčija še ta mesec od evroskupine prejela 4 milijarde EUR. Zaradi zamud pri uvajanju potrebnih reform bo izplačilo preostalega dela finančne pomoči odvisno od napredka in izpolnjevanja pogojev. Glavni med njimi je korenita reforma javnega sektorja, dodatno pa je nujna privatizacija državnega premoženja. Prav tako so potrebne tudi spremembe na področju zdravstva in davkov, predvsem pa mora Grčija pri uvajanju ukrepov delovati bolj odločno kot doslej. Finančni trgi so novico o odobreni pomoči Grčiji sprejeli pozitivno; delnice večine evropskih družb so se namreč podražile. Poleg Grčije pa je trenutno pozornost usmerjena tudi na Portugalsko, ki zaradi politične nestabilnosti izgublja finančno verodostojnost. Država se namreč sooča s politično krizo in pozivi po predčasnih volitvah, zaradi negotovosti pa je zahtevana donosnost 10-letnih obveznic presegla 7,5 %. Nekoliko mirnejši teden glede evropskih gospodarskih objav je zaznamoval tudi predlog Evropske komisije o enotnem mehanizmu za reševanje bank. Ta zajema tako enotni organ kot tudi enotni sklad za reševanje, delovati pa naj bi začel v drugi polovici prihodnjega leta. Predlog kot glavnega nadzornika predvideva Evropsko centralno banko, v delovanje mehanizma pa bi bila poleg pristojnih nacionalnih organov vključena tudi Evropska komisija. Sklad za reševanje bank naj bi zajemal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji (približno 55 milijard EUR), glavni vir financiranja pa bi bili prispevki bančnega sektorja. Po mnenju predlagateljev bi takšen sistem poskrbel za učinkovitejše reševanje bank, hkrati pa bremena izgub ne bi nosili evropski davkoplačevalci, temveč banke.

V ZDA je pomanjkanje makroekonomskih novic nadomestil začetek sezone objav poslovnih rezultatov družb za drugo četrtletje. Pretekli teden je podatke sicer objavilo le 28 od približno 500 družb, vključenih v delniški indeks S&P, vseeno pa velja omeniti, da jih je do sedaj 75 % preseglo pričakovanja analitikov glede dobička. Kot prvi je rezultate sporočil največji ameriški proizvajalec aluminija Alcoa, ki je poleg objave višjega dobička za preteklo četrtletje napovedal tudi 7 % rast globalnega povpraševanja po aluminiju v tem letu. Novici primerno se je odzval trg surovin, kjer so se cene povišale, posledično pa so se podražile tudi delnice družb, ki se ukvarjajo z rudarstvom in kovinami.

V minulem tednu je bil objavljen zapisnik z zadnjega zasedanja odbora za odprti trg Ameriške centralne banke (FOMC), v katerem je zapisano, da je nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela po mnenju večine članov odbora potreben pogoj za nižje mesečne odkupe obveznic. Strah pred zmanjševanjem spodbud ameriškemu gospodarstvu, ki je v zadnjem obdobju vladal med vlagatelji, pa je vsaj začasno pregnal Ben Bernanke, predsednik Ameriške centralne banke. V svoji izjavi je namreč poudaril, da ZDA v bližnji prihodnosti potrebujejo zelo prilagodljivo, stimulativno monetarno politiko. Obdobje nizkih obrestnih mer bi se po njegovih besedah lahko nadaljevalo tudi po tem, ko bi stopnja brezposelnosti padla pod 6,5 %.

Splošnega pozitivnega vzdušja na borznem parketu ni zmotilo niti poročilo Mednarodnega denarnega sklada, ki je ponovno nekoliko znižal napovedi svetovne gospodarske rasti. Za letošnje leto tako pričakujejo gospodarsko rast v višini 3,1 %, kar je enako kot v lanskem letu in za 0,2 odstotne točke manj, kot je bilo napovedano v aprilskem poročilu. V prihodnjem letu naj bi svetovna gospodarska rast znašala 3,8 %, medtem ko so še aprila napovedovali 4 % rast. Nižja napoved je v največji meri posledica precej nižjega domačega povpraševanja in počasnejše rasti nekaterih ključnih razvijajočih se gospodarstev, pa tudi dolgotrajnejše recesije v evrskem območju. Kljub temu pa je trenuten pogled v prihodnost vsaj pri večini vlagateljev ponovno nekoliko bolj svetel, kar dokazuje tudi lepa donosnost delnic v preteklem tednu.