30. 12. 2021

Leto 2021 je še vedno zaznamovala pandemija virusa COVID-19, a so države s spodbujanjem cepljenja lahko nekoliko zrahljale ukrepe, kar je ob močnih fiskalnih in monetarnih spodbudah vplivalo na solidno gospodarsko okrevanje. V takšnem okolju so pridobile t.i. »rastoče« (growth), pa tudi »vrednostne« (value) delnice. Sektor energetike je najbolj pridobil zaradi rasti cen energentov kot posledice odprtja gospodarstev. Delnice iz informacijske tehnologije pa so neke vrste zmagovalci trenutne pandemije, saj je ta precej spremenila okolje, v katerem poslujejo podjetja, od vpeljave dela od doma do same optimizacije procesov, kar je voda na mlin za podjetja v tem sektorju. Banke so se dobro prilagodile novim razmeram, seveda ob izdatni pomoči centralnih bank, in tudi zadnji stres testi nakazujejo, da so banke dokaj odporne na makroekonomska tveganja. Tudi proizvodnja se je povečevala, rast novih naročil pa je še dodatno spodbudila pričakovanja o rasti proizvodnje v letu 2022. Kljub temu pa je še precej tveganj in težav, ki opozarjajo na previdnost. Podjetja se namreč spopadajo s primanjkljajem delavcev in težavami v oskrbovalni verigi.

Zaradi večjega povpraševanja in neoptimalne alokacije močno naraščajo tudi cene zabojnikov. Pred pandemijo se je vzpostavilo ravnotežje med tem, kje se zabojniki potrebujejo in kam gredo, a je pandemija to porušila. Primanjkuje tudi tovornih ladij, a navkljub novim naročilom za ladje jih ni pričakovati pred letom 2023. Vedno bolj pa se pozna tudi primanjkljaj voznikov tovornjakov. Pristanišča sicer povečujejo produktivnost, a so v letošnjem letu tako v ZDA kot na Kitajskem imeli težave, med drugim tudi zaradi vremena.

Za leto 2022 tako pričakujemo nadaljnje okrevanje globalnega gospodarstva, a se bo stopnja rasti najverjetneje postopno zmanjševala. Zaradi tega dajemo tudi v prihodnjem letu prednost cikličnim panogam, za katere je značilno, da rastejo hitreje v času ekonomske ekspanzije.

Inflacijski pritiski so med pomembnejšimi tveganji za naslednje leto. Poleg monetarnih in fiskalnih spodbud na rast cen pritiskajo višje cene energentov, pomanjkanje delovne sile pa povečuje pritiske na rast plač. V relativno kratkem obdobju se je tako pojavilo več elementov, ki delujejo inflatorno, kar povečuje zaskrbljenost javnosti. Trenutno velja, da je trenutna inflacija delno prehodne narave, a se v trenutno nekoliko bolj nestabilnem okolju lahko to hitro spremeni.

Katerim sektorjem smo bolj naklonjeni?

Kljub grožnji inflacije smo še vedno naklonjeni finančnemu sektorju, kjer so nam všeč tako banke kot zavarovalnice. Prve so namreč v relativno dobrem finančnem stanju, kar potrjujejo tudi zadnji stres testi. Postopno dvigovanje obrestnih mer, ki ne bi bistveno zaviralo gospodarske rasti, pa bi imelo pozitiven vpliv, saj bi lahko tako banke povečale marže. Če upoštevamo še zgodovinsko nizka vrednotenja bank in napovedi o nadaljnjem okrevanju globalnega gospodarstva, smo lahko dokaj optimistični glede finančnega sektorja. Zavarovalnice so se relativno hitro prilagodile novim razmeram prek optimiziranja delovnega procesa in vpeljevanja novih tehnologij. V preteklem letu je bil zaradi pandemije pod udarom predvsem segment življenjskega zavarovanja, kjer pa naj bi se s povečevanjem precepljenosti razmere izboljšale. Ostali segmenti med pandemijo niso bili izpostavljenosti, saj so bili ljudje več doma in je bilo manj škodnih zahtevkov. Z nadaljevanjem okrevanja gospodarstev pričakujemo, da se bo povpraševanje po zavarovalnih produktih še nekoliko povečalo. Bo pa marsikaj odvisno od tega, kdaj in kako bodo centralne banke zviševale obrestne mere ter ali se bo regulativa finančnega sektorja še naprej zaostrovala.

Energetika bo po naših pričakovanjih še vedno med bolj donosnimi panogami. Z odprtjem svetovnih gospodarstev se je povečalo tudi povpraševanje po nafti in drugih energentih, kar je precej zvišalo cene. Z nadaljnjim okrevanjem lahko pričakujemo, da se bodo potrebe po nafti in zemeljskem plinu še povečevale, kar bi ob nizkih zalogah dodatno pritiskalo na cene energentov. Seveda so prisotna tudi določena tveganja. Poleg morebitnih ponovnih nesoglasij med državami OPEC bi lahko negativno vplivala tudi nižja gospodarska rast na Kitajskem ali pa strožja regulativa, povezana s prehodom na čistejšo energijo.

Na področju tehnologije smo najbolj optimistični glede razvoja programske opreme. Predvsem v obdobju pandemije je vedno več potreb po novih programskih rešitvah tako pri optimizaciji poslovanja kot omogočanju dela od doma ter prilagoditvi novim potrebam potrošnika. V letu 2022 pričakujemo nadaljevanje investicij družb v poslovne procese ter selitve sistemov v oblake in na poslovno shemo naročnin. Visoka pričakovanja trga se sicer odražajo tudi v močno nadpovprečnih vrednotenjih teh družb. Kljub visokim vrednotenjem ocenjujemo, da je perspektiva dovolj visoka za ohranitev nadpovprečne ocene. Glavno tveganje za celoten sektor tehnologije pa predstavlja morebiten premik vlagateljev od delnic podjetij z nadpovprečno hitro rastjo poslovanja k podjetjem z nizkim vrednotenjem. Morebitno zvišanje obrestnih mer namreč pomeni, da vlagatelji višje pričakovane denarne tokove čez nekaj let ali celo desetletij diskontirajo s precej višjo diskontno stopnjo, kar znižuje sedanjo (»pošteno«) vrednost teh naložb.

Katerim sektorjem smo manj naklonjeni?

Javne storitve bodo po našem mnenju podobno kot v preteklem letu med manj uspešnimi sektorji. Okoljska regulativa je vedno ostrejša, kar sili podjetja v nove investicije in posledično višje stroške. Trenutna starajoča se infrastruktura namreč ne dosega današnjih okoljskih standardov, medtem ko so nove zahteve povezane s precej dražjimi projekti. Tudi večji nihaji na naftnem trgu in krepitev dolarja bi lahko negativno vplivala na ta sektor.

Tudi nepremičninski sektor bo po našem mnenju nekoliko zaostal za drugimi sektorji. V zadnjem času, ko se družbe vedno bolj usmerjajo na delo od doma, se umirja povpraševanje po novih poslovnih prostorih. Potrošnik vedno več kupuje prek spleta, kar je marsikatero trgovino prisililo v zaprtje fizičnih trgovin (in po drugi strani iskanje novih skladišč). Precejšnje tveganje pa za ta sektor predstavlja morebitno višanje obrestnih mer, saj bi to povečalo strošek posojil, ki so ključna pri nakupu novih nepremičnin. Zaradi tega smo temu sektorju podpovprečno naklonjeni.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 14, št. 1, december 2021.

Vljudno vabljeni k prebiranju ostalih člankov publikacije:

• Uvodnik
• Kam s prihranki v 2022?
• Makroekonomska in geografska pričakovanja
• Obveznice