15. 02. 2016

Delniški tečaji so pretekli teden ponovno končali v rdečih številkah, kar še poglablja izgube vlagateljev v tem turbulentnem letu. Žarek upanja je posijal v petek, ko je nemška banka Commerzbank z 18 % dnevno rastjo tečaja delnice poskrbela, da je val optimizma zajel praktično vse evropske bančne delnice.

V EUR	V zadnjem tednu  (5.2.2016-12.2.2016)	Letos (31.12.2015 - 12.2.2016)
Svet - MSCI World*	-3,38 %	-13,63 %
ZDA - S&P 500*	-1,76 %	-11,85 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-4,14 %	-14,60 %
Japonska - Topix*	-10,62 %	-20,09 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-4,75 %	-13,47 %

* cenovni indeks, preračunan v EUR, vir: Bloomberg.

Največja dnevna rast tečaja delnice Commerzbanke po letu 2009 je bila posledica vnovične pozitivne dobičkonosnosti banke in obljube o izplačilu dividend. Vlagatelji so spoznali, da je možno dosegati dobičke tudi v nenavadno dolgem obdobju nizkih obrestnih mer oziroma v času negativnih obrestnih mer, ki veljajo za kratkoročne depozite poslovnih bank pri centralni banki in hromijo osnovno poslovanje bank.

Delnice še ene nemške banke, Deutsche Bank, so doživele pet minut slave v sicer katastrofalnem letošnjem letu. V petek je tečaj delnic Deutsche Bank po tem, ko je banka sporočila, da namerava odkupovati lastne obveznice v vrednosti 5,4 milijarde USD, porasel za 12 %. S to potezo skuša pomiriti vlagatelje in analitike, ki so podvomili v njeno zmožnost rednega plačila kuponov bolj tveganih obveznic (t.i. CoCo obveznice). Pred to spodbudno objavo je kljub zagotovilom vodstva, da je banka trdna kot skala, tečaj delnice upadel celo nižje kot na vrhuncu finančne krize med leti 2008 in 2009.

Bančni optimizem se je tako konec tedna prenesel na delnice vseh gospodarskih panog in tečaji vseh so dosegli najmanj 1 % dnevno rast. Na tedenski ravni so tečaji evropskih delnic sicer upadli v povprečju za 4 %. V letošnjem letu pa so denimo nemške delnice v povprečju izgubile 16 %, italijanske pa kar 23 %, kjer so glavni krivec banke in njihova slaba posojila. Še slabše se godi grškim bankam, kjer so se njihovi tečaji letos v povprečju že prepolovili. Bolje so jo odnesle delnice finančnih družb v ZDA s povprečnim 19 % padcem, spet slabše japonske bančne delnice s 36 % povprečnim znižanjem delniških tečajev od začetka letošnjega leta.

Za težave bank je med drugim "kriv" tudi energetski sektor oziroma nizka cena nafte, ki viša verjetnost neplačila obveznosti energetskih družb, nekatera manjša podjetja pa je že pahnila v stečaj. Posledično se višajo slaba posojila bank iz tega naslova. Da bo cena nafte verjetno vztrajala na nizkih nivojih še nekaj časa, je simbolično nakazal Iran, saj je pretekli teden v Evropo prispel prvi tanker z iransko nafto po umiku mednarodnih sankcij. Potencial "starega-novega" globalnega igralca pri proizvodnji in prodaji nafte je vsekakor velik, saj je bila ta država druga največja proizvajalka med državami članicami OPEC pred uvedbo strogih sankcij leta 2012.

Vsesplošno navdušenje nad delnicami se je v petek iz Evrope selilo tudi čez lužo, kjer so delniški tečaji v povprečju pridobili več kot 2 %. Zadnji podatki kažejo, da se ameriški potrošniki še vedno počutijo precej dobro. Indeks potrošniškega zaupanja univerze Michigan se je sicer znižal z 92 na 90,7 v januarju, kar pa je še vedno visoka vrednost. Potrošniki niso zadovoljni zgolj zaradi izjemno nizkih obrestnih mer in razprodanih cen goriva, ampak tudi zaradi pričakovanja o nadaljevanju obdobja nizke inflacije.

Letošnje leto je po nekajletnem trpljenju spet razveseljujoče za vlagatelje v zlato. V četrtek je cena zlata dosegla največji dnevni skok v zadnjih sedmih letih in dosegla 12-mesečni maksimum pri 1.260 USD za unčo. Kljub temu je njegova cena še vedno precej nižje od vrha pri 1.900 USD za unčo, doseženega septembra 2011. Vedno več vlagateljev tako spoznava, da zlato ni varna naložba, ampak špekulativna.