30. 05. 2022

Po večtedenski seriji padcev borznih indeksov je pretekli teden na borze le vnesel nekaj optimizma. Ameriški borzni indeksi so teden presenetljivo zaključili 5 odstotkov višje, svoje pa je dodala tudi Evropa. Negotovost je še vedno moč čutiti na Kitajskem, kjer se po uspešni zajezitvi koronavirusa sedaj spopadajo z nižjo napovedjo gospodarske rasti in močno ranljivim nepremičninskim sektorjem. Jim bo uspel preobrat?

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (20.5.2022 – 27.5.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 27.5.2022)
Svet - MSCI World	+4,00%	-6,88%
ZDA - S&P 500	+5,02%	-6,67%
Evropa - DJ STOXX 600	+3,13%	-7,05%
Japonska - Topix	-0,55%	-8,28%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,60%	-9,16%

 * vključujoč dividende, preračunano v EUR,

vir: Bloomberg.

Vlagatelji v ameriške delnice so si po nekoliko daljšem negativnem nizu le malo oddahnili. Po vedno večji napetosti, katere gonilo so vse večji inflacijski pritiski in vedno bolj »jastrebovska« ameriška centralna banka (Fed), se je borzno ozračje končno malce razjasnilo. Objava zapisnika zadnje seje Fed-a je razkrila, da namerava ta glede na trenutno situacijo junija dvigniti obrestno mero za 0,5 %, kar je manj od pričakovanj vlagateljev. Nekoliko bolj zmerni, a še zdaleč ne idealni so bili konec tedna tudi podatki o aprilski rasti cen v ZDA, kjer so se cene brez upoštevanja energentov pričele umirjati, kar morda nakazuje, da smo v marcu že dosegli vrh inflacijske krivulje. Inflacija še vedno ostaja visoka, kar vpliva tudi na razpoloženje ameriških potrošnikov, ki se je maja poslabšalo. Vseeno pa nekoliko presenetljivo potrošniki še vedno trošijo več in ker je zmanjkalo koronskih denarnih spodbud, so za to trošenje razbili prašičke in zmanjšali svoje prihranke. V luči pozitivnih novic je svoje dodal tudi ameriški predsednik Biden, ki je v govoru nakazal, da utegnejo ZDA odpraviti nekatere carine na uvoz s Kitajske in s tem storil korak v smeri končanja trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Ob teh novicah so se tako ameriški borzni indeksi odbili in konec tedna zaključili v zelenem – indeks S&P 500 je na tedenski ravni dosegel 5,02 % rast, medtem ko je indeks Nasdaq teden zaključil s 5,23 % rastjo.

Pozitivno vzdušje se je preneslo tudi na evropske trge, kjer so tečaji borznih indeksov prav tako pridobivali. Tako kot na ameriških tleh je tudi v Evropi vsa pozornost preusmerjena na objave podatkov o gibanju rasti cen, ki jih bodo članice Evropske unije objavljale v prihodnjem tednu. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v svojem govoru že nakazala, da utegne ECB z julijem spremeniti svojo monetarno politiko in z zmernimi dvigi obrestnih mer končati cikel negativnih obrestnih mer. Na drugi strani se je zaradi priprav Evrope na embargo ruskih energentov in manjših rezerv nafte v ZDA dražilo črno zlato. Za sodček severnomorske nafte znamke Brent je bilo konec tedna tako potrebno odšteti kar 119 dolarjev. Na slovenskem borznem parketu je najbolj zasijalo podjetje Unior, ki je z objavo četrtletnih poslovnih rezultatov pozitivno presenetilo vlagatelje. Zreška skupina Unior je namreč v prvem četrtletju ustvarila 73,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 odstotkov več kot leto poprej. Slovenski delniški indeks SBITOP je za razliko od evrskih borznih indeksov beležil upad za 1,4 odstotka.

V deželi zmaja sentiment vlagateljev ni bil preveč pozitivno naravnan, kar pa je moč pripisati posledicam kitajske politike ničelne tolerance do koronavirusa. Strogi protikoronski ukrepi so narekovali zaprtja nekaterih največjih mest, ki so posledično beležila mnogo manjšo gospodarsko aktivnost. Število okuženih se na Kitajskem umirja in tamkajšnja vlada je že v fazi sproščanja ukrepov, poleg tega pa je sprejela tudi obsežen, 20 milijard evrov vreden paket davčnih olajšav, s katerimi želi ublažiti slabše poslovanje podjetij, ki so zaradi zaprtij utrpela veliko škode. Še vedno je pod drobnogledom kitajski nepremičninski trg, ki si nikakor ne opomore. Kitajske banke so v ta namen za torek sklicale sestanek, na katerem želijo omiliti vstopne kreditne pogoje in tako preko večje likvidnosti stabilizirati nepremičninski trg.