11. 09. 2017

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letošnjega leta znova beležilo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi. Priznanje v obliki višje bonitetne ocene nam je podelila agencija Moody's. Evropska centrala banka je na zasedanju pretekli teden dvignila napoved gospodarske rasti in znižala svoja inflacijska pričakovanja.

V EUR	V zadnjem tednu (1.9.2017-8.9.2017)	Letos (31.12.2016-8.9.2017)*
Svet - MSCI World*	-1,43 %	+0,20 %
ZDA - S&P 500*	-1,97 %	-2,21 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,14 %	+6,86 %
Japonska - Topix*	-0,81 %	+0,70 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,36 %	+13,23 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju 2017 znova zabeležilo zavidljivo letno rast, in sicer 4,4 %. Omenjena rast je po trenutno objavljenih podatkih Eurostata druga najvišja med vsemi članicami EU. Pozitivno je na rast vplivala višja zaposlenost, ki se je v drugem kvartalu glede na enako obdobje lanskega leta povečala za 2,8 %. Stopnja anketne brezposelnosti se je v omenjenem obdobju znižala na 6,4 %, kar je najnižja stopnja po letu 2009, ko je bila nazadnje pod 7 %. To je blagodejno vplivalo na končno potrošnjo gospodinjstev, ki se je na letni ravni zvišala za 3,2 %, hkrati so se zvišale tudi bruto investicije, in sicer za 7,4 %. Še naprej se v Sloveniji krepi inflacija, ki je avgusta na letni ravni znašala 1,2 %, a še vedno zaostaja za evrsko inflacijo.

Na dobre gospodarske podatke je v petek odgovorila tudi bonitetna agencija Moody's, ki je Sloveniji zvišala bonitetno oceno z Baa3 na Baa1 in pri tem izpostavila zmanjševanje dolga, ki temelji na fiskalni konsolidaciji in robustni gospodarski rasti. Spomnimo, leta 2013 je Moody's najbolj oklestila državno bonitetno oceno Slovenije in jo kot edina od agencij spustila v špekulativno območje. Moody's sicer še danes dolgu Slovenije podeljuje nižjo oceno kot denimo Fitch (A-) in S&P (A+).

Evropska centrala banka (ECB) je na četrtkovem zasedanju v Frankfurtu pričakovano ohranila vse tri ključne obrestne mere nespremenjene, te naj bi ostale na sedanji ravni daljše obdobje. Poleg nizkih ključnih obrestnih mer ECB mesečno odkupi za 60 milijard evrov obveznic, s čimer podpira evropsko gospodarstvo. To naj bi počela vsaj do konca letošnjega leta oziroma dokler ne bo presodila, da so ustvarjeni zadostni pogoji za približevanje evrske stopnje inflacije proti dvema odstotkoma.

Novo težavo, poleg nižje inflacije od želene, pa za ECB predstavlja močan evro, katerega vrednost se je v letošnjem letu močno okrepila. Prenehanje odkupovanja obveznic bi lahko še dodatno dvignilo vrednost evra glede na preostale valute, česar si ECB ne želi, saj to zmanjšuje konkurenčnost evroobmočja. Poleg tega rast vrednosti evra ustvarja pritisk zoper dvig inflacije proti ciljni, s čimer bi bil ogrožen glavni cilj ECB. Kljub vsemu je ECB za letošnje leto pričakovano zvišala napoved gospodarske rasti, in sicer z 1,9 % (junijska napoved) na 2,2 %. Kljub dvigu pričakovanj za evrsko gospodarstvo so se pričakovanja glede letne rasti cen življenjskih potrebščin ponovno nekoliko znižala. V letošnjem letu naj bi ta znašala 1,5 %, medtem ko se je napovedana letna rast cen za prihodnji dve leti znižala za 0,1 odstotno točko na 1,3 % (2018) oz. 1,5 % (2019).

Onkraj luže so se, po tem, ko je postalo jasno, da orkan Irma ne bo ubral najbolj katastrofalne poti, začele pobirati cene delnic zavarovalnic in pozavarovalnic. Izrazito pa je v preteklem tednu presenetila biofarmacevtska družba AbbVie z objavo spodbudnih rezultatov dodatnih testiranj novega biološkega zdravila. Tečaj delnice v dolarjih je zgolj v preteklem tednu porasel za 13,2 %.