27. 11. 2023

Pretekli teden je zaznamoval neuraden začetek predprazničnega nakupovalnega obdobja. »Črni« petek, ki v očeh potrošnikov predstavlja dan oziroma začetek obdobja popustov, ni bil prijazen le do denarnic kupcev storitev in izdelkov, ampak je poskrbel tudi za nasmeh vlagateljev, saj so ključni trgi teden zaključili v zelenem območju. K pozitivnemu gibanju so v največji meri prispevala pričakovanja o zaključku cikla dvigovanja obrestnih mer.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (17.11.2023 – 24.11.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 24.11.2023)
Svet - MSCI World	+0,57%	+15,70%
ZDA - S&P 500	+0,56%	+17,99%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,98%	+11,80%
Japonska - Topix	-0,35%	+10,97%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,01%	+3,13%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Pretekli teden so z nestrpnostjo pričakovali tako potrošniki kakor tudi vlagatelji. Črni petek namreč predstavlja uvod v predpraznično nakupovalno obdobje, čeprav so številni trgovci popuste začeli ponujati že pred zaključkom preteklega delovnega tedna. Z budnim očesom so vzdušje na začetku praznične nakupovalne mrzlice spremljali tudi vlagatelji, saj želijo oceniti, v kakšni kondiciji je ne samo ameriško, ampak kar svetovno gospodarstvo. Prav kondicija gospodarstva je tista, ki bo v pomembni meri vplivala na uspešnost poslovanja družb, slednje pa je z naskokom najbolj pomemben element za gibanje tečajev delnic. Za pozitiven sentiment ob začetku predprazničnega nakupovalnega obdobja je poskrbela tudi ameriška centralna banka (Fed). Objava zapisnika zadnjega srečanja je namreč pokazala, da bo Fed pri vodenju denarne politike nadaljeval previdno, kar pomeni, da bodo morebitni dvigi vezani na napredek ali zastoj pri doseganju ciljne inflacijske stopnje. Vlagatelji so omenjeno objavo razumeli kot rahel premik od restriktivne k bolj ohlapni denarni politiki. Trgi tako ocenjujejo, da obstaja 25 % verjetnost, da bo Fed prvič znižal osrednjo obrestno mero v marcu 2024. Dodaten argument za premik k bolj ohlapni denarni politiki so vlagatelji videli tudi pri objavi podatka o obsegu novih naročil za trajne potrošne dobrine v ZDA. V oktobru je namreč obseg omenjenih naročil upadel za 5,4 % glede na september, kar je drugi največji upad po aprilu 2020, ko je svet doletela pandemija covida, in hkrati znatno slabše od pričakovanj vlagateljev (-3,2 %). K upadu obsega naročil za trajne potrošne dobrine je sicer najbolj doprinesel padec povpraševanja po civilnih letalih in vozilih.

Pozitivno vzdušje v ameriškem gospodarstvu je potrdil tudi korporativni segment ameriškega gospodarstva. Beseda »recesija«, ki je še v preteklih četrtletjih polnila predstavitve vodilnih iz največjih ameriških družb o njihovem tekočem poslovanju, je namreč postala skoraj bežen spomin. Do konca preteklega tedna je četrtletne rezultate predstavilo 470 družb, katerih delnice so članice osrednjega ameriškega borznega indeksa (S&P 500), pri čemer je bila le še pri 53 predstavitvah poslovanja omenjena beseda »recesija«. To je precej manj od vrha zadnjega cikla (237), ki je bil v drugem četrtletju 2022, hkrati pa je tudi opazno manj kot četrtletje prej (61). Omenjena dinamika kaže, da vodilni v največjih ameriških družbah ocenjujejo ameriško gospodarstvo kot dovolj robustno, da se bo izognilo recesiji.

Za veselje vlagateljev na monetarnem področju je v preteklem tednu poskrbela tudi stara celina, konkretno Evropska centralna banka (ECB). Predsednica te osrednje denarne institucije evroobmočja, Christine Lagarde, je namreč pojasnila, da dodatni dvigi obrestnih mer morda ne bodo potrebni, saj se inflacija umirja. S tem je vsaj delno nakazala, da se cikel dvigovanja obrestnih mer počasi približuje koncu, kar niti ni presenetljivo, če upoštevamo tudi, da je kondicija evropskega gospodarstva v pomembni meri odvisna od stanja gospodarsko največje članice, Nemčije. Bruto domači proizvod Nemčije pa se je v tretjem četrtletju glede na četrtletje prej znižal za 0,1 %, s čimer se Nemčija spogleduje z recesijo, prav ta zastoj pa bi lahko bil zadosten signal ECB, da zaustavi cikel dvigovanja obrestnih mer, saj bi se lahko v recesiji znašlo celotno evroobmočje. Glede na to, da so delnice instrumenti, pri katerih je vrednost odvisna tudi od prihodnje diskontne stopnje, ne preseneča, da je umirjanje retorike osrednjih denarnih oblasti na obeh straneh Atlantika o morebitnem dodatnem prihodnjem zaostrovanju denarne politike v preteklem tednu vodilo k dvigu njihovih cen. Da le ne razočarajo podatki o poslovanju.