24. 12. 2018

V preteklem tednu so ključni kapitalski trgi vse prej kot navdušili. Tečaji delniških trgov so namreč teden zaključili opazno pod izhodiščnimi vrednostmi. K znatnemu upadu tečajev delnic na vseh večjih kapitalskih trgih so v največji meri doprinesli zaostrovanje denarne politike v ZDA, politična in trgovinska trenja ter slabše makroekonomske objave nekaterih večjih držav.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (14.12.2018-21.12.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-21.12.2018)*
Svet - MSCI World*	-6,22%	-5,66%
ZDA - S&P 500*	-7,72%	-2,72%
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,99%	-10,52%
Japonska - Topix*	-5,57%	-10,80%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,19%	-10,47%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V preteklem tednu je kapitalske trge zajela popolna nevihta. Tečaji ključnih delniških trgov so namreč znatno upadli. Osrednji indeks ameriškega kapitalskega trga (merjeno v USD) je dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih. K relativno visokemu tedenskemu padcu tečajev delniških trgov je v prvi vrsti prispeval četrti dvig osrednje obrestne mere ameriške centralne banke (FED) v letu 2018. Le-ta po zadnjem dvigu znaša med 2,25 % in 2,50 %. Vlagatelje je bolj kot sam dvig, ki je bil pričakovan, zaskrbelo pojasnilo predstavnikov FED, da jih volatilnost delniških trgov in v povprečju negativno gibanje tečajev v zadnjih tednih ne skrbita pretirano. Olje na ogenj je prilil tudi prenizek popravek števila načrtovanih dvigov cene denarja v letu 2019. Vlagatelji v prihajajočem letu namreč pričakujejo le en dvig osrednje obrestne mere v ZDA, medtem ko FED napoveduje dva (na zadnjem srečanju predstavnikov FED znižano s treh), kar je dodatno prestrašilo vlagatelje, saj so ocenili, da bi prehitro oziroma preveliko zaostrovanje denarne politike lahko negativno vplivalo na gospodarsko rast.

Svoje nezadovoljstvo nad dvigom osrednje obrestne mere v ZDA je s »čivkom« hitro izrazil ameriški predsednik. Še večje nezadovoljstvo pa je izrazil z zavrnitvijo podpisa zakona o začasnem financiranju dela vlade oziroma vladnih agencij do februarja 2019, saj omenjeni sporazum ni vključeval izdatkov v višini približno 5 milijard USD za gradnjo zidu na mehiški meji. Z zavrnitvijo podpisa bo 9 vladnih oddelkov, ki so odgovorni za četrtino proračunskih izdatkov ZDA, 22. decembra začasno prenehalo z delom ali pa izvajalo aktivnosti v omejenem obsegu. Tovrstna ameriška politična negotovost je bila dodaten negativen signal za kapitalske trge, saj so vlagatelji ocenili, da bi daljše zaprtje dela vladnih agencij negativno vplivalo na iskanje rešitve ameriško-kitajskega trgovinskega spora, ki naj bi jo omenjena trgovinska velikana poiskala do konca februarja, kar sta se dogovorila na zadnjem srečanju G20 v začetku decembra.

Za negativno vzdušje na stari celini je poskrbelo največje evropsko gospodarstvo, merjeno po bruto domačem proizvodu (BDP), Nemčija. Indeks poslovne klime, ki ga izračunava IFO inštitut in predstavlja enega izmed indikatorjev glede gospodarskih obetov, je v decembru dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih. Še bolj pa skrbi trend, saj vrednost omenjenega indeksa pada že štiri mesece zapored, kar kaže na to, da se razpoloženje v nemškem gospodarstvu poslabšuje. Navdušilo pa ni niti tretje največje evropsko gospodarstvo. Francoski BDP je namreč v tretjem četrtletju porasel za 0,3 % glede na prejšnje četrtletje, kar je bilo slabše od pričakovanj (0,4 %), dodatno pa je za negativno presenečenje poskrbel podatek o novembrski potrošnji. Le-ta je upadla za 0,3 % glede na pretekli mesec, medtem ko so analitiki pričakovali nespremenjen obseg potrošnje.

Pretekli teden je pokazal, da lahko serija negativnih informacij oziroma objav znatno premakne kapitalske trge. A to ne velja le za negativne novice, ampak tudi za pozitivne. Glede na to, da za dežjem vedno posije sonce, bi bil za dolgoročnega varčevalca pretekli teden lahko odlična nakupna priložnost.