13. 03. 2017

Na Nizozemskem poleg bližajočih se parlamentarnih volitev, ki bi lahko vplivale na politično ozračje širom Evrope, temperaturo dviguje ameriški PPG z zavrnjeno 21 milijard EUR vredno prevzemno ponudbo s strani domačega podjetja Akzo Nobel. Po drugi strani pa je francoski PSA uspešno prevzel evropsko dejavnost ameriškega General Motorsa, bolj znano pod blagovno znamko Opel. ECB je zasedala brez večjih presenečenj, prav tako se zdi, da je že vse znano glede prihodnjega srečanja ameriške centralne banke.

V EUR	V zadnjem tednu (3.3.2017 - 10.3.2017)	Letos (31.12.2016-10.3.2017)*
Svet - MSCI World*	-1,13 %	+4,62 %
ZDA - S&P 500*	-1,40 %	+5,20 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,51 %	+3,73 %
Japonska - Topix*	-0,35 %	+4,12 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,50 %	+6,36 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Teden dni nas loči do nizozemskih parlamentarnih volitev, ki bodo resen preizkus nadaljnje politične stabilnosti v Evropski uniji. Stranka svobode, ki jo vodi nizozemski populist Geert Wilders in zagovarja protievropsko politiko, je v preteklem tednu po javnomnenjskih rezultatih izgubila podporo. Od skupno 150 sedežev v parlamentu naj bi jih zasedla le še 25, kar je štiri manj kot teden dni prej. Prednost pred vladajočo Liberalno stranko tako znaša le še en sedež, medtem ko je še ob začetku letošnjega leta vodila za 12 sedežev. Za večino v parlamentu bi Wilders potreboval 76 glasov, kar pa tudi ob njegovi morebitni zmagi ne bo lahko, saj bo njegova stranka težko oblikovala koalicijo.

Na Nizozemskem je vroče tudi na podjetniškem področju. Nov vrh je dosegla prevzemna zgodba med ameriškim velikanom v industriji premazov PPG in ne prav veliko manjšim nizozemskim konkurentom Akzo Nobel. Uprava slednjega je v preteklem tednu zavrnila 21 milijard EUR visoko prevzemno ponudbo s strani PPG z razlago, da bo raje sama prodala svojo kemično dejavnost in s tem povečala vrednost podjetja. Delnica družbe Akzo Nobel je zgolj v četrtek in petek pridobila dobrih 18 % vrednosti.

Prevzemna vročica je zajela tudi Francijo. Eden največjih evropskih proizvajalcev avtomobilov, skupina PSA, ki ima pod svojim okriljem znamki Peugeot in Citroen, se je z ameriško družbo General Motors dogovorila za prevzem nemškega Opla. Transakcija naj bi znašala 2,2 milijard EUR in bo skupino PSA povzdignila v drugega največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, takoj za nemškim Volkswagnom. PSA predvideva, da bo lahko z Oplovimi 1,2 milijona proizvedenimi vozili letno dosegla stroškovne sinergije ter pocenila razvoj novih avtomobilov. Vrednost sinergij naj bi do leta 2026 znašala približno 1,7 milijard EUR.

Na področju Evropske monetarne unije smo bili priča nekaterim dobrim makroekonomskim objavam. BDP se je v zadnjem kvartalu leta 2016 na letni ravni zvišal za 1,7 %, kar je 0,1 odstotne točke višja rast kot četrtletje prej. Kompozitni indeks nabavnih managerjev PMI, ki meri aktivnost v storitvenem in proizvodnem sektorju, pa se je februarja 2017 zvišal na najvišjo raven v zadnjih 70 mesecih, in sicer na 56, kar je 1,6 odstotne točke več od meseca prej. Veliko zaslugo za rast omenjenega indeksa gre prepisati nemški rasti zasebnega sektorja. Nemški kompozitni PMI se je zvišal s 54,8 na 56,1, kar je najvišja vrednost od aprila 2014.

Evropska centralna banka je v preteklem tednu pričakovano ohranila obrestne mere nespremenjene. Prav tako je najmanj do konca leta 2017 napovedala odkupe obveznic, in sicer se bo od aprila dalje mesečni odkup znižal z 80 na 60 milijard EUR. Nadaljevanje kvantitativnega sproščanja pa bo ECB nadaljevala tudi v prihodnje, če bodo gospodarske razmere to opravičevale. Rast cen življenjskih potrebščin se je v Evropi zadnjih mesecih precej okrepila in je že dosega dvoodstotno raven, vendar inflacijo zvišujejo predvsem cene naftnih derivatov, medtem ko osnovna inflacija (brez naftnih derivatov in hrane) ostaja še vedno nizka pri 0,9 %, zabeleženih meseca februarja. Evropski inflaciji bi lahko močno nagajala vnovična zaostrovanja na naftnem trgu, saj je kljub novembrskem dogovoru OPEC-a cena severnoameriške nafte WTI znova zdrsnila pod 50 USD za sodček oziroma na najnižjo raven po novembru. Ameriške zaloge nafte so se namreč v preteklem tednu povzpele na zgodovinsko visoko raven, in sicer na 9 milijonov sodčkov.

Onkraj luže pa je po zadnjih makroekonomskih objavah in izjavah predstavnikov ameriške centralne banke implicitna verjetnost za dvig ključne obrestne mere za vsaj 0,25 odstotne točke že 100 %. Bloomberg izračun pripravlja na podlagi cen terminskih pogodb kratkoročnih obrestnih mer.