03. 04. 2018

V preteklem borznem tednu se je še naprej pisalo predvsem o posledicah zaostrene trgovinske politike ZDA. A tokrat je bila retorika usmerjena v zniževanje nervoze in iskanje medsebojnih dogovorov, kar je dvignilo vse pomembnejše globalne borze.

V EUR	V zadnjem tednu (23.3.2018-30.3.2018)*	Letos (31.12.2017-30.3.2018)*
Svet - MSCI World*	+1,90 %	-3,60 %
ZDA - S&P 500*	+2,64 %	-2,93 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,44 %	-4,03 %
Japonska - Topix*	+3,19 %	-1,42 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,27 %	-1,04 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V prvem pomladnem tednu so napovedani trgovinski ukrepi iz ZDA na borzni parket vnesli nekaj nervoze. Poleg carin na uvoz aluminija in jekla so ZDA proti Kitajski napovedali uvedbo dajatev še na nekatere druge proizvode v vrednosti 60 milijard ameriških dolarjev. A, kot kaže, si ameriški predsednik z napovedanimi ukrepi le izboljšuje pogajalska izhodišča za dosego svojega cilja, znižanja trgovinskega primanjkljaja. Ameriški minister za finance Steven Mnuchin je v začetku preteklega tedna vlagatelje pomiril in sporočil, da je s Kitajsko v pogovorih z željo, da bi dosegili medsebojni sporazum. To je znižalo nervozo med vlagatelji, kar je v preteklem tednu dvignilo vrednosti pomembnejših borznih indeksov. Kot je povedal Mnuchin, ZDA želijo znižanje kitajskih carin na ameriška vozila in več nakupov računalniških čipov kitajskih proizvajalcev elektronike neposredno pri ameriških družbah. Dodatno želijo enostavnejši vstop ameriških družb na kitajski trg, ki je sedaj povečini omejen na vstop le v obliki partnerstva, kjer tuje družbe ne smejo imeti več kot 51 % lastništvo. Trump želi s takimi ukrepi zmanjšati trgovinski primanjkljaj, ki do Kitajske znaša skoraj 400 milijard ameriških dolarjev, za vsaj 100 milijard ameriških dolarjev. Kljub pozitivnemu premiku v preteklem tednu se lahko pogovori zavlečejo, saj se bo mednarodni skupnosti tudi Kitajska verjetno želela pokazati kot trda pogajalka. Tako je tudi sama uvedla carine na uvoz nekaterih ameriških proizvodov, ki pa vplivajo zgolj na 3 milijard ameriških dolarjev ameriškega izvoza na Kitajsko, kar je zanemarljiv del celotnega izvoza. To tudi kaže, da se zaenkrat želijo izogniti močnejši zaostritvi odnosov.

Teden se je slabše nadaljeval za tehnološke družbe, ki so po visokih rasteh v preteklih letih in močnemu zvišanju uteži v borznih indeksih postale pomembno gonilo kapitalskih trgov. Po škandalu Facebooka zaradi slabega varovanja osebnih podatkov želita tako ameriški kongres kot Evropski parlament zaslišati lastnika Marka Zuckerberga glede kakovosti varovanja osebnih podatkov. Tehnološki velikani so v zadnjem času postali vir ogromne količine informacij, s čimer se je povečala verjetnost, da bodo državni regulatorji želeli uvesti strožje omejitve glede varstva osebnih podatkov, kar bo družbam, kot so Facebook, Twitter in Google, povečalo stroške. K nižjim donosnostim tehnoloških družb je v preteklem tednu prispevala tudi družba Nvidia, ki je sicer znana po izdelavi grafičnih kartic za računalnike, v preteklih letih pa je postala ena vodilnih v razvoju umetne inteligence, vključno z razvojem samovozečih vozil. Po prometni nesreči samovozečega vozila družbe Uber se je Nvidia odločila, da bo začasno zaustavila testiranje teh vozil na javnih cestah. Vlagatelji, ki v razvoju tega segmenta vidijo veliko potenciala, so bili z odzivom družbe posledično razočarani, zaradi česar je tečaj delnice na dan novice upadel za slabih 8 %.

Med evropskimi delnicami je vidno poskočila delnica francoskega avtomobilskega proizvajalca Renaulta. Po objavi, da se z japonskim Nissanom pogovarjata o možni združitvi, je tečaj delnice porasel za slabih 6 %. Družbi sicer med seboj sodelujeta že več kot 20 let in sta tudi v medsebojnem lastništvu. Renault je lastnik 43 % Nissana, Nissan pa ima v lasti 15 % delnic Renaulta. A kljub temu želita združitev, saj bi tako bolje izkoristili svoje potenciale pri sinergijah in s tem lažje konkurirali ostalim proizvajalcem pri razvoju električnih in samovozečih vozil, z združitvijo pa bi se verjetno tudi izločil državni vpliv na Renault.