28. 02. 2022

V četrtkovo jutro smo se zbudili s katastrofalno novico. Nočna mora o ruski invaziji nad Ukrajino je postala realnost. Na borznih trgih je zavladala panika, umik vlagateljev je zanihal večino borznih indeksov navzdol in porinil cene energentov do novih višav. Po prvotnem šoku pa je sledil odpor; sankcije številnih držav in močno obsojanje so nekoliko pomirile vlagatelje in borznemu padcu je sledil odboj.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (18.2.2022 - 25.2.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 25.2.2022)
Svet - MSCI World*	+0,66%	-6,38%
ZDA - S&P 500*	+1,57%	-6,61%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,52%	-6,84%
Japonska - Topix*	-2,35%	-5,64%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-4,16%	-3,53%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Začetek tedna se v ZDA ni začel najbolje, visoka inflacija je namreč okrepila strah vlagateljev po bolj agresivnem pristopu s strani ameriške centralne banke (Fed). Ko se je večina sveta ukvarjala z inflacijskimi pritiski in koronavirusom, pa je na vzhodu završalo. V četrtek je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz, s katerim je pričel rusko ofenzivo na ukrajinskih tleh. Svet se je zavil v črno in do panike je prišlo tudi na borznem parketu, saj so se vlagatelji pospešeno umikali iz delniških naložb v bolj varne obvezniške naložbe. V ZDA so še posebej izgubljale delnice družb, katerih prihodki so povezani z ruskim trgom, in delnice družb iz sektorja visoke tehnologije. Kljub vsemu pa trgi niso padli v objem medveda, saj je konec tedna prinesel nekoliko boljše novice. Ameriška vlada se je na ruski napad nemudoma odzvala in ga ostro obsodila ter sprejela ukrepe za pomoč Ukrajini, ki pa niso bili tako obsežni, kot je kazalo na prvo žogo. Sicer pa makroekonomski podatki iz ZDA kažejo, da je osebna potrošnja v januarju na krilih bolj ugodnih razmer na področju okužb s koronavirusom znova beležila rast nad pričakovanji, medtem ko se je znižalo število vlog za nadomestilo ob morebitni brezposelnosti. Dobri podatki s trgov in nekoliko milejše sankcije zoper Rusijo so v petek pomirile vlagatelje in ameriške borzne indekse ponesle navzgor.

Največ škode je so v preteklem tednu utrpele ruske delniške naložbe, saj je največji ruski borzni indeks RTS sredi četrtka izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Še posebej visoke padce cen so zabeležile delnice ruskih bank, ki so zaradi divjega padca ruskega rublja izgubile največ. Za Rusijo pa je velik udarec občutila tudi stara celina. Evropa je mnogo bolj izpostavljena rusko-ukrajinski krizi, saj Evropa iz Rusije uvaža velike količine zemeljskega plina in nafte, težave pri dobavi pa bi lahko še povišale cene energentov, ki so že zdaj rak rana Evrope. Večina evropskih držav je tako kot ZDA sprejela milejše ukrepe, kot je bilo sprva predvideno, in evropski indeksi so se po prvem šokantnem padcu nekoliko pobrali, tako da so teden končali malce pod začetnimi nivoji. Vojna je vplivala tudi na trgovalno vzdušje v Aziji, ki pa je bilo deležno bistveno nižje volatilnosti. Kitajski indeks Shanghai Composite je tako v preteklem tednu zabeležil padec v višini 1,1 %.

Dogajanje na trgu surovin je bilo v zadnjih dneh zelo pestro. Kljub temu da Rusija ne namerava prekiniti dobave zemeljskega plina, so cene poletele v nebo, saj je Nemčija ustavila projekt Severni tok 2. Divjale pa niso samo cene zemeljskega plina; cena za 169-litrski sod severnomorske nafte brent je namreč prvič po letu 2014 poskočila nad 100 dolarjev na sod. Tudi cene aluminija so dosegle rekordne vrednosti, saj je Rusija ena ključnih proizvajalk. Dražili pa se niso samo energenti, temveč tudi nekatere druge surovine. Ukrajina je namreč velika izvoznica v kmetijstvu in zaradi izpada dobav se je dvignila tudi cena pšenice in cena oljnic.