10. 01. 2022

Rast obrestnih mer v ZDA je negativno vplivala na tečaje delnic zlasti visoko tehnoloških podjetij. Ne glede na to je družba Apple postala prva, ki je presegla 3 bilijone dolarjev tržne kapitalizacije. Inflacija v evrskem območju je decembra dodatno pospešila, kar je botrovalo k temu, da bo Ikea letos dvignila cene svojih artiklov.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (31.12.2021 - 7.1.2022)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 7.1.2022)
Svet - MSCI World*	-1,39%	-1,39%
ZDA - S&P 500*	-1,58%	-1,58%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,29%	-0,29%
Japonska - Topix*	-0,58%	-0,58%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,22%	-0,22%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Delniški indeksi v ZDA so upadli od rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli na začetku tedna, predvsem zaradi rasti zahtevanih donosnosti dolgoročnih obveznic. Zahtevana donosnost oz. tržna obrestna mera referenčne 10-letne ameriške državne obveznice je dosegla 1,80 %, kar je najvišja raven od začetka pandemije. Pričakovanja glede višjih obrestnih mer so še posebej vplivala na delnice najbolj perspektivnih podjetij, kjer visoke dobičke pričakujemo daleč v prihodnosti. Z rastjo obrestnih mer se namreč niža današnja vrednost prihodnjih dobičkov. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq Composite, ki vključuje veliko takih podjetij, je tako doživel največji tedenski padec v skoraj enem letu. Dobro so jo odnesle delnice energetskih podjetij (cena nafte je ponovno porasla čez 80 dolarjev za sod) in delnice podjetij iz finančnega sektorja (banke si namreč od rasti obrestnih mer lahko največ obetajo).

V ponedeljek je družba Apple postala prva, ki je (za kratek čas) presegla mejo 3 bilijonov dolarjev tržne kapitalizacije. Zvezda začetka tedna pa je bila ameriška Tesla, katere delnica je porasla za 13,5 %, potem ko je podjetje poročalo o rekordnih dobavah v zadnjem četrtletju 2021. Razpoloženje se je v sredo popoldne po objavi zapisnika s srečanja ameriške centralne banke (Fed) iz sredine decembra močno poslabšalo. Zapisnik je namreč razkril, da so razpravljali o hitrejših in agresivnejših dvigih obrestnih mer, pri čemer bo do prvega zvišanja kratkoročne obrestne mere predvidoma prišlo že marca. Razpravljali so tudi o ukrepih za zmanjšanje bilance Fed-a že kmalu po prvem dvigu. Prodaja dela obveznic iz Fed-ovega 8,8 bilijona dolarjev velikega portfelja bi povzročila dodaten pritisk na zvišanje dolgoročnih obrestnih mer.

Zdi se, da so imele tedenske novice glede omikrona mešan vpliv na trge. Nove omejitve v Hongkongu so prispevale k upadu tečajev v Aziji, število primerov v ZDA je doseglo nove rekorde. Evropa prav tako beleži rekordne stopnje okužb s koronavirusom. Uvedenih je bilo veliko ukrepov (krajša samoizolacija, obvezno cepljenje določenih skupin ljudi, strožje omejitve), vendar se večina držav ni odločila za popolna zaprtja. Izjema je Nizozemska, ki se je posledično soočila z obsežnimi protesti. Nasprotno pa je premier Boris Johnson dejal, da bi Združeno kraljestvo lahko prebrodilo val okužb, ki jih poganja omikron, brez dodatnih omejitev. Kot kaže, so vlagatelji pomirjeni, da se hospitalizacije, čeprav naraščajo, večajo počasneje kot pri preteklih različicah in da je število smrtnih primerov nižje.

Delnice v Evropi so na tedenski ravni prav tako upadle zaradi skrbi, da bi lahko centralne banke hitreje zategnile zavoro z namenom obvladanja vztrajne inflacije. Inflacija v evrskem območju je decembra pospešila na rekordno raven, ki jo je povzročil porast stroškov energije in cen hrane. Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni zvišale za 5 %. Nemška inflacija se je približala najvišji ravni v zadnjih 30 letih, zaradi česar vlada razmišlja o finančni pomoči za gospodinjstva z nižjimi dohodki za plačilo višjih računov za ogrevanje. Pohištveni velikan Ikea je objavil, da bo zaradi težav v oskrbovalnih verigah in posledično višjih cenah transporta ter surovin v povprečju zvišal cene artiklov za 9 %. V preteklem tednu so poročali tudi o nadaljevanju aktivnosti francoskega trgovca na drobno Auchan za prevzem francoskega konkurenta Carrefour. Združitev podjetij bi ustvarila največjega trgovca na drobno v Franciji, kar bi Auchanu olajšalo borbo proti nemškim nizkocenovnim rivalom. Delnica družbe Carrefour je v preteklem tednu posledično pridobila več kot 10 %.