13. 08. 2018

Za pestro dogajanje na kapitalskih trgih je pretekli teden ponovno poskrbel ameriški predsednik, ki je napovedal nove sankcije Rusiji in podvojitev carin na uvoz turškega jekla in aluminija. Izpostavljenost nekaterih evropskih bank Turčiji je pomembno vplivala tudi na porast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, kar se je odrazilo v pozitivni tedenski donosnosti ameriških delnic za evropske vlagatelje.

V EUR	V zadnjem tednu (3.8.2018-10.8.2018)*	Letos (31.12.2017-10.8.2018)*
Svet - MSCI World*	+1,04 %	+9,01 %
ZDA - S&P 500*	+1,51 %	+13,04 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,71 %	+1,97 %
Japonska - Topix*	+0,85 %	+2,65 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,70 3%	-1,39 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek napovedal podvojitev carin na uvoz jekla in aluminija iz Turčije kot odgovor na aretacijo ameriškega pastorja Andrewa Brunsona v Turčiji. S tem je še dodatno sprožil upadanje vrednosti turške lire, ki je samo v petek glede na evro izgubila kar 13,5 % vrednosti, v letošnjem letu pa že več kot 37 %. Zaradi pregrevanja turškega gospodarstva in napovedanih dodatnih carin je skrb zaradi izpostavljenosti nekaterih evropskih bank Turčiji izrazila tudi ECB, kar je znižalo vrednost evra na 1,14 dolarja za evro oziroma na najnižjo vrednost po začetku julija 2017. Ravno zaradi močne rasti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom pa so pretekli teden v zelenem zaključili skoraj vsi pomembnejši borzni indeksi.

Poleg turške lire je bil v preteklem tednu na udaru tudi ruski rubelj. Slednji je namreč dosegel 2-letno dno, potem ko je ameriški predsednik odprl še eno fronto, tokrat (ponovno) z Rusijo. Kot odgovor na zastrupitev nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji marca letos so ZDA najavile nove sankcije, ki predvidevajo omejitev izvoza ameriških dobrin ter tehnoloških izdelkov v Rusijo v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. Da je bila mera polna, so o novih povračilnih ukrepih proti ZDA poročali tudi s Kitajske, in sicer o uvedbi 25 % povračilnih carin na uvoz ameriških izdelkov v vrednosti 16 milijard dolarjev.

Trumpovo stopnjevanje trgovinskih pritiskov na države v razvoju (Turčijo, Rusijo in Kitajsko), vsaj sodeč po gospodarskih objavah preteklega tedna, pomembno (še) ne škodi ameriškemu gospodarstvu, ki ostaja v dobri kondiciji. Število prosilcev za pomoč za brezposelnost se je pretekli teden ponovno znižalo, stopnja brezposelnosti, ki je julija znašala 3,9 %, pa je že na ravni ciljne stopnje Fed-a. Temeljna inflacija, ki izključuje cene hrane in energentov, je na letni ravni znašala 2,4 %, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih 10 letih. S tem se še povečuje verjetnost nadaljevanja postopnega dviga obrestnih mer s strani Fed-a, po pričakovanjih se nam v letošnjem letu obeta še en ali dva dviga v ZDA.

Po skoraj 90 % objavljenih rezultatih družb ameriškega vodilnega indeksa S&P za 2. četrtletje lahko sklenemo, da so podjetja v veliki meri presegla napovedi analitikov glede pričakovanih dobičkov (od podjetij, ki so že objavila rezultate, jih je namreč kar 76 % poročalo o višjem dobičku od pričakovanega). Največ prahu je sicer pretekli teden dvignil prvi mož Tesle Elon Musk z napovedjo o umiku delnic Tesle z borze z 20 % premijo glede na tržno ceno delnice ob objavi novice. Po objavi novice je tečaj delnice sicer porasel za 10 %, a je tekom dneva optimizem vlagateljev skopnel, predvsem na račun nejasnosti glede financiranja odkupa delnic družbe. Med posameznimi podjetji velja izpostaviti tudi priznanega danskega trgovca z nakitom Pandora. Tečaj delnice je namreč zabeležil 25 % padec, potem ko je družba poročala slabe četrtletne rezultate in že drugič zapored znižala napoved prihodnjega poslovanja.