15. 07. 2019

Krepitev pričakovanj o znižanju obrestnih mer je v preteklem tednu povzdignilo ameriške borzne indekse na nove rekordne nivoje. Po drugi strani je v Evropi že drugič letos izglede za prihodnje poslovanje znižal nemški avtomobilski gigant Daimler, Kitajska pa je v drugem četrtletju zrasla najmanj v zadnjih treh desetletjih.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (05.07.2019-12.07.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-12.07.2019)*
Svet - MSCI World*	-0,08%	+21,24%
ZDA - S&P 500*	+0,38%	+23,52%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,82%	+17,76%
Japonska - Topix*	-0,89%	+11,05%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,18%	+12,50%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg

Oba vodilna ameriška borzna indeksa sta pretekli teden zaključila na rekordni ravni. Indeks Dow Jones je tako v četrtek prvič presegel mejo 27.000, vodilni indeks S&P 500 pa mejo 3.000 točk. Rast delniških tečajev so spodbudili komentarji prvega moža Feda, Jeroma Powella, ki je pretekli teden potrdil pripravljenost znižati ključno obrestno mero zaradi upočasnjene gospodarske rasti in trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. Pozornost vlagateljev je pritegnila objava o junijski stopnji inflacije v ZDA, ki je ne upoštevaje cene hrane in energentov znašala 0,3 %, kar predstavlja najvišjo stopnjo rasti cen po januarju 2018. Prav tako je mesec rahlo nad pričakovanji zaključil indeks cen ameriških proizvajalcev (PPI). Objave o višji stopnji inflaciji od pričakovane in še vedno stabilnem trgu delovne sile kljub temu niso zamajale pričakovanj vlagateljev o znižanju obrestne mere na srečanju Feda konec meseca.

Da napetosti med največjima svetovnima velesilama še ne pojenjajo, je bilo pretekli teden ponovno razvidno iz Trumpovega »tvita«. Potožil je, da Kitajska ni povečala nakupov ameriških kmetijskih pridelkov, kot je bilo dogovorjeno na junijskem srečanju G-20 med ameriškim in kitajskim predsednikom, kar je nekoliko zamajalo borzne indekse sredi tedna. Trgovinska vojna sicer pušča vse večje posledice zlasti na kitajskem gospodarstvu. Drugo največje svetovno gospodarstvo je v drugem četrtletju s 6,2 % gospodarsko rastjo (na letni ravni) zraslo najpočasneje v zadnjih treh desetletjih. Hkrati se je izvoz v ZDA v prvih šestih mesecih letošnjega leta znižal za 2,6 % glede na isto obdobje lanskega leta, uvoz iz ZDA pa se je skrčil za 25,7 %.

Na stari celini so zopet odmevale novice iz avtomobilske industrije, ki je v letošnjem letu izmed vsemi panogami najbolj na udaru vlagateljev. V petek je namreč Daimler, največji avtomobilski proizvajalec luksuznih vozil, ponovno znižal napovedi glede prihodnjega dobička družbe, torej že četrtič v zadnjem letu. K omenjenemu naj bi botrovali višji stroški odpoklicev vozil zaradi pokvarjenih zračnih blazin (v skupni vrednosti 1 milijarde evrov) ter višji stroški za kritje sodnih poravnav v zvezi z »dieselgate afero« (1,6 milijarde evrov). Znižana napoved Daimlerja je le še ena v nizu, po tem ko sta svoje napovedi nedavno znižala BMW in Nissan, kar kaže na krčenje avtomobilskega trga, ki ga poleg upada prodaje vozil pestijo tudi pritiski po obsežnih investicijah v nove tehnologije. Kot zanimivost, v petek je močno odmevala objava o skupnem sodelovanju Volkswagna in Forda pri izdelavi električnih in avtonomnih vozil. Volkswagen namerava z 2,3 milijarde evrov vredno investicijo v Fordov oddelek avtonomnih vozil znižati stroške razvoja, Ford pa bo imel omogočen dostop do Volkswagnove tehnologije električnih vozil.

Pretekli teden je bilo pestro tudi dogajanje na naftnem trgu. Cena vzhodnoteksaške nafte, ki je letos zabeležila že več kot 30 % rast, je pretekli teden poskočila za skoraj 5 %. Slednje je odraz krepitve napetosti v Perzijskem zalivu in napovedi ameriških družb o zaprtju črpališč v Mehiškem zalivu ter posledično nižje ponudbe črnega zlata na trgu.