28. 06. 2013

V družbi NLB Skladi smo že leta 2010 in 2012* predstavili vpliv globalne krize in notranjih neravnovesij na slovensko gospodarstvo. Takrat smo opozorili, da visok proračunski primanjkljaj terja strukturno-varčevalne reforme, privatizacijo in sanacijo bank, odlašanje z njimi pa prinese le čez čas bolj ostre in za državljane boleče ukrepe. Sodeč po ceni zadolževanja lahko sklenemo, da še nismo naredili domače naloge. Slovenija se namreč danes zadolžuje že skoraj tako drago kot Grčija, ki je pred le dobrim letom bankrotirala, in dražje kot Irska, Španija, Italija in celo Portugalska. Kaj delamo narobe oziroma ali sploh kaj delamo? Kaj to pomeni za Slovenijo? In seveda, kdaj bo boljše?

Pa saj smo vendarle sprejeli že precej ostrih reform.

Res smo naredili nekaj reform, a iz slike 1 lahko vidimo, da pri reformah precej zaostajamo za državami s podobnimi težavami (z izjemo Cipra). Česa torej še nismo naredili, pa bi morali za znižanje cene zadolževanja?

Slika 1: Hitrost prilagajanja držav EU

Vir: Euro Plus Monitor.

Nevzdržno visoke pokojnine: Poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so v Sloveniji med najvišjimi v svetu in bremenijo plače zaposlenih, država za pokojnine letno porabi dodatno še skoraj 1.500 milijonov evrov oziroma 18,6 % letnega prihodka države. Tako ne čudi, da smo že pred pokojninsko reformo imeli enega najmanj vzdržnih pokojninskih sistemov, zato bi morale biti prilagoditve tega v Sloveniji precej bolj ostre kot v povprečju v Evropi. Posledično reforma, ki je vključevala pretežno le zaostritev pogojev pri upokojevanju, ni zadostna, saj je razmerje med pokojninami in plačami še vedno bistveno previsoko, na kar so nenazadnje opozorili tudi v Svetu evropske komisije. Kljub vsemu je bila reforma pokojninskega sistema gotovo korak v pravo smer, a čim prej bo potrebno izvesti novo, precej bolj ostro.

Preobsežen javni aparat in siva ekonomija: Zelo verjetno bo potrebno dodatno varčevanje v javnem sektorju, kjer bi bilo zaželeno, da se po dvakratnem nižanju plač za skupaj približno 4,25 % sedaj varčuje predvsem z zniževanjem števila zaposlenih (preveč občin in agencij, vstop Hrvaške v EU pomeni manj carinikov), potrebno pa bo najti tudi prihranke v zdravstvu in pri javnem naročanju. Pretirano nižanje plač je namreč lahko tudi škodljivo, če javni sektor zapustijo boljši kadri, s čimer se kvaliteta storitev in produktivnost še dodatno znižata, zato je primernejši ukrep nižanje števila zaposlenih ob dani ravni plač.

Na strani varčevanja bi bilo koristno znižati tudi delež sive ekonomije v gospodarstvu, ki je eden najvišjih v Evropi**. Ob trenutno zelo visokih dohodninskih davčnih stopnjah in dvigu stopnje DDV bo to težko izvedljivo, saj moraliziranje o neplačevanju ne more pomagati, spodbude za izogibanje davkom pa so se nedavno celo povečale. Odgovor je na tem področju verjetno celo najtežji od vseh potrebnih ukrepov, zagotovo pa vključuje predvsem nižanje davkov, delno pa tudi učinkovitejšo delo policije in sodišč ter boljši davčni nadzor nad delom manjših podjetnikov.

Davki in trg dela:

Na ravni strukturnih ukrepov je nujno potrebno znižati obdavčitev dela, ki je trenutno ena najvišjih v svetu. Slovenija je namreč izrazito izvozna država, izvozimo približno 75 % BDP-ja, zato bi znižanje obdavčitve dela zvišalo konkurenčnost gospodarstva, kar bi pozitivno vplivalo tako na gospodarsko rast kot na zaposlovanje in blaginjo večine Slovencev. Del sredstev za znižanje obdavčitve dela lahko zagotovimo z varčevanjem in privatizacijo, del z višjo obdavčitvijo premoženja oziroma nepremičnin kot najpomembnejšega dela le-tega, torej z obdavčitvijo tistih segmentov gospodarstva, ki najmanj škodijo prihodnji gospodarski rasti. Del izgubljenih sredstev za državni proračun pa se bo sčasoma z višjo gospodarsko rastjo in posledično višjih davčnih prihodkov avtomatsko vrnil v državni proračun.

Poleg znižanja obdavčitve dela bo za zvišanje konkurenčnosti potrebno še dodatno povečati fleksibilnost na trgu dela, na kar opozarja tudi Svet evropske komisije, ki v svojih priporočil omenja tudi previsoke minimalne plače v Sloveniji v primerjavi s povprečnimi plačami. Z 22,9 % dvigom minimalnih plač v 2010 so te glede na povprečne plače v gospodarstvu postale praktično najvišje v Evropi, s čimer se je v Sloveniji izgubilo precej delovnih mest, posebno v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo (konec 2011 so bile minimalne plače relativno višje le še v Grčiji).

Privatizacija: Dejstvo je, da so države povsod po svetu slab lastnik, saj jim učinkovitost in dobičkonosnost podjetja zaradi drugih interesov običajno ni na prvem mestu. Le učinkovite in dobičkonosne družbe bodo lahko tekmovale na konkurenčnem globalnem trgu in zagotavljale slovenskim delavcem tako (dobre) službe kot nadpovprečno rast realnih plač. Zato je nujno potrebno izpeljati napovedano privatizacijo*** ter jo razširiti vsaj še na energetski sektor, na javno komunalne družbe, družbe, kjer ima država manj kot 25 % delež, ter na prodajo državnih deležev v nekaterih večjih družbah, kjer ni pametnega razloga za državno (so)lastništvo (npr. Petrol, Luka Koper, (po)zavarovalnice).

Zakaj je sploh pomembno, da se naredi reforme?

Slovenija ceno visokega proračunskega primanjkljaja in slabih gospodarskih obetov plačuje z višjimi obrestmi, kar še in zlasti še bo povečevalo proračunski primanjkljaj, nadaljnje odlaganje reform pa jih bo naredilo še bolj boleče. Slovenija se namreč za vzdrževanje trenutne ravni standarda pač drago zadolžuje v tujini, samo s kredibilnimi ukrepi, ki bodo zvišali verjetnost vračila dolga, nam bodo tuji vlagatelji pripravljeni posojati po ugodnejši obrestni meri. Trenutno nam kapitalski trgi ne zaupajo preveč, saj sodeč po zahtevanih obrestnih merah obstaja približno tretjinska verjetnost, da Slovenija enkrat v prihodnjih petih letih ne bo sposobna vrniti polovice svojega dolga.

Bo Slovenija bankrotirala?

Najverjetneje ne! Dejstvo pa je, da nenaklonjenost reformam za znižanje primanjkljaja viša ceno zadolževanja, zato morebitno pomoč težko izključimo. A to situacije v Sloveniji ne bi veliko spremenilo. V zameno za ugodno posojilo skozi takšno pomoč bi namreč morali sprejeti tiste ukrepe, ki jih danes predlagajo tuji strokovnjaki in politiki, to je sanacijo bančnega sistema, nadaljnje varčevalno-strukturne ukrepe in privatizacijo. Kljub bolj ugodnemu posojilu v primeru pomoči je boljše, če domačo nalogo naredimo sami, saj bi v primeru pomoči kapitalskim trgom pokazali, da ne znamo ali nočemo sami rešiti lastnih financ, kar bo reševanje proračunskih težav le otežilo in podražilo.

Slika 2: Proračunski primanjkljaj (kot % BDP)

Vir: napovedi vlade, UMAR, lastni izračuni.

Drugo leto naj bi bilo boljše!

Vsaj tako je prejšnji teden sporočila predsednica vlade Alenka Bratušek, pri čemer naj bi bila ključna sanacija bank. Seveda bi bilo za vse nas najboljše, če bi se ta scenarij uresničil. A številke, žal, pravijo drugače. Slovenski BDP naj bi se letos skrčil za 2,4 %, kar je več od preteklih napovedi. Tudi napoved o proračunskem primanjkljaju je bila zvišana s 4,2 % na 4,4 %. K temu je potrebno dodati še vse letošnje dokapitalizacije bank, kar nakazuje na 8,1 % proračunski primanjkljaj (slika 2) v letošnjem letu in zvišanje zadolženosti nad 60 % iz 54,1 % BDP konec 2012. Poleg tega je vlada za delovanje slabe banke (DUTB) obljubila 4 milijarde evrov državnih poroštev, s čimer bo DUTB izdala obveznice za odkup slabih terjatev poslovnih bank. Ta poroštva se, za razliko od poroštev DARS-u ipd., po metodologiji Eurostat-a vštevajo v javni dolg, kar pomeni, da bi zadolženost Slovenije do konca leta (tudi uradno) lahko porasla že proti 75 % BDP (slika 3).

Slika 3: Zadolženost Slovenije (kot % BDP)

Vir: napovedi vlade, UMAR, lastni izračuni.

Če smo še lani lahko govorili, da je Slovenija nizko zadolžena v primerjavi s povprečjem evroobmočja, pa to konec leta najverjetneje ne bo več veljalo. Res je sicer, da bo zadolženost pri skoraj 75 % BDP še vedno nižja od povprečja evroobmočja, a Slovenija je majhna država in si zaradi precej manjše sistemske pomembnosti tako visoke zadolženosti kot denimo Francija ali Italija niti ne more dovoliti. Čas je torej, da končno primemo lopato v roke in pričnemo z resnimi reformami!

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

*Analitski pregled (november 2010): /uploads/pdf/publikacije/Analitski_pregled/Arhiv_staro/Analitski_pregled_NLB_Skladi_-_November_2010.pdf

Analitski pregled (april 2012): /uploads/pdf/publikacije/Analitski_pregled/Arhiv_staro/Analitski_pregled_NLB_Skladi_-_April_2012.pdf

**Delež sive ekonomije: http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/themes/07_shadow_economy.pdf

***Seznam 15 podjetij - NKBM, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior, Žito, Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios.