Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
30. 06. 2014
Pretekli teden so ključni delniški trgi poskrbeli za nekoliko bolj mrke obraze vlagateljev, saj so se tečaji delnic v povprečju rahlo znižali. Za padec tečajev na kapitalskih trgih sta poskrbela predvsem revizija gospodarske rasti ZDA v prvem četrtletju in nekateri znaki ohlajanja gospodarske aktivnosti v evro območju. Vloga svetle zvezde kapitalskih trgov je v preteklem tednu z več kot 4-odstotno rastjo tečajev delnic pripadla Sloveniji.
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Vlagatelje je v preteklem tednu dobesedno šokirala tretja revizija podatka o gospodarski rasti ZDA v prvem četrtletju leta 2014. Bruto domači proizvod (BDP), preveden na letno raven, se je namreč v omenjenem obdobju skrčil kar za 2,9 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali le 1,8-odstotni upad. K tako izrazitemu upadu ekonomske aktivnosti je v največji meri doprinesla revizija podatkov o osebni potrošnji, ki je predvsem zaradi nižjih izdatkov gospodinjstev za zdravstvene namene porasla bistveno manj od pričakovanj, ter izvoza, ki je upadel celo bolj, kot so sprva napovedovali analitiki. Bolj kot sam popravek podatka o gospodarski rasti ZDA v prvem četrtletju navzdol pa vlagateljem skrbi povzročajo obeti za prihodnje. Vlagatelji so namreč pred objavo tega podatka padec BDP pripisovali slabšemu (bolj hladnemu) zimskemu vremenu, hkrati pa so predvidevali, da bosta predvsem drugo, delno pa tudi tretje četrtletje letošnjega leta, nadoknadili omenjeni izpad gospodarske aktivnosti. Zadnja revizija je postavila omenjeno domnevo pod velik vprašaj, zato so se že pojavile špekulacije, da utegne ameriška centralna banka upočasniti tempo zniževanja monetarnih spodbud.
Slovenija se je v preteklem tednu požvižgala na makroekonomske objave vodilnih svetovnih regij. Osrednji borzni indeks je namreč pridobil kar 4,3 odstotka vrednosti. Motor omenjene rasti tečajev delnic sta predstavljala uradni zaključek prodaje 53-odstotnega deleža najboljšega soseda, Mercatorja, s strani prodajnega konzorcija hrvaškemu Agrokorju, ter prodaja skoraj 54-odstotnega deleža Letrike nemškemu Mahleju. Izvedba omenjenih transakcij je vlagatelje na Ljubljanski borzi očitno navdala s pričakovanji in optimizmom, da se bodo prodajni postopki za družbe, ki so v lasti države in hkrati na t.i. prodajnem seznamu, nadaljevali oziroma zaključili.
V bančnem svetu je za negativne informacije poskrbela francoska banka BNP Paribas SA, ki naj bi se z ameriškimi organi pregona dogovorila za kazen v višini neverjetnih 9 milijard USD in enoletne prepovedi izvajanja nekaterih dolarsko denominiranih transakcij. BNP Paribas SA naj bi tako postala (za Credit Suisse Group AG) druga letošnja evropska banka, ki se je z ZDA dogovorila za plačilo kazni. Banki ameriški organi pregona očitajo kršitev sankcij proti Sudanu, Iranu in Kubi, do katerih naj bi v največji meri prišlo v obdobju od leta 2002 do leta 2009, nanašale pa naj bi se na finančne transakcije v vrednosti 30 milijard USD. Tečaj francoskega bančnega velikana je v letošnjem letu izgubil skoraj 13 odstotkov vrednosti, kar nakazuje na to, da so vlagatelji očitno pričakovali višjo kazen od vodilnih v banki, saj so le-ti v zadnjem četrtletju 2013 za poravnavo kazni »rezervirali« le 1,1 milijardo USD.
Vlagatelji z dogajanji na kapitalskih trgih v preteklem tednu ne morejo biti zadovoljni, lahko pa jih tolaži dejstvo, da tečaje na borzah v prvi vrsti poganjajo pričakovanja o prihodnjih dobičkih družb. Ta pričakovanja pa se ob nekoliko slabših makroekonomskih podatkih niso pretirano spremenila. Njihova rast je namreč še vedno več kot solidna in kar je za vlagatelje najbolj pomembno - pozitivna.
Direktor sektorja za upravljanje tveganj
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.