01. 08. 2016

Zadnji julijski teden je postregel s številnimi za finančne trge pomembnimi novicami, ki jih lahko razvrstimo v 4 kategorije: banke, nafta, poslovni rezultati družb in gospodarska rast v drugem četrtletju. Evropski delniški indeks je teden zaključil v zelenem območju, negativna donosnost indeksa S&P 500 pa je posledica znižanja vrednosti ameriškega dolarja.

V EUR	V zadnjem tednu (22.7.2016 - 29.7.2016)	Letos (31.12.2015 -29.7.2016)*
Svet - MSCI World*	-0,85 %	+0,85 %
ZDA - S&P 500*	-1,77 %	+3,57 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,46 %	-6,54 %
Japonska - Topix*	+1,62 %	-1,48 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,23 %	+7,12 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriška centralna banka (Fed) je po pričakovanjih ohranila nespremenjeno ključno obrestno mero. Zadnji podatki sicer nakazujejo na nadaljnje okrevanje trga dela in izboljšanje gospodarske dejavnosti po zmerni stopnji. Potrošnja gospodinjstev, ki predstavlja približno 70 % BDP, se je precej povišala; anualizirana rast v drugem četrtletju je znašala 4,2 %, kar je najvišji skok od konca leta 2014. Po drugi strani so bile poslovne investicije v osnovna sredstva skromne, poleg tega pa inflacija ostaja pod ciljno ravnjo. V povezavi z (ne)ukrepanjem osrednje denarne ustanove ZDA omenimo še v petek objavljen podatek o ameriški gospodarski rasti. V drugem četrtletju je največje svetovno gospodarstvo doseglo 1,2-odstotno rast BDP (prevedeno na letno raven), kar je manj od pričakovanj analitikov (2,5 %). Ob višji potrošnji gospodinjstev je bila nižja potrošnja podjetij in države, nižje so bile tudi investicije v nepremičnine. Kot pozitivno velja omeniti zmanjšanje zalog, kar je spodbuden dejavnik za proizvodnjo in posledično gospodarsko rast v preostanku leta. Novica o nižji rasti BDP glede na pričakovanja je povzročila upad ameriškega dolarja v primerjavi z evrom in znižanje verjetnosti dviga obrestnih mer v letošnjem letu po mnenju analitikov s 50 na 36 %.

Za razliko od pričakovane odločitve Fed-a pa je bila presenetljiva poteza japonske centralne banke (BoJ). Centralni bankirji so sicer napovedali povečan program nakupov ETF-jev (za 82 %) in podvojitev programa posojil v dolarjih, s čimer želijo pomagati domačim podjetjem, ki poslujejo s tujino. Hkrati je BoJ nepričakovano ohranila ključno obrestno mero v višini -0,1 %, prav tako je ostal nespremenjen dosedanji obseg kvantitativnega sproščanja, medtem ko je večina vlagateljev pričakovala dodatne gospodarske spodbude. Japonska se namreč sooča z nizko gospodarsko rastjo, na kar negativno vpliva tudi krepitev jena, potrošnja je šibka, inflacija pa se v zadnjih mesecih le še oddaljuje od ciljne 2-odstotne stopnje.

Tudi na evropskem bančnem parketu je bilo pestro, vendar je bila ključna novica o rezultatih stresnih testov bank objavljena šele v petek po zaključku trgovanja. Testi so sicer pokazali večjo odpornost bančnega sistema v EU in s tem lažje prenašanje gospodarskih šokov. Na stari celini smo pretekli teden lahko zasledili še nekaj omembe vrednih makroekonomskih objav. Gospodarska rast evroobmočja je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim znašala 0,3 % in se je tako prepolovila (0,6 % rast v prvem četrtletju).

Rezultati evropskih družb so v preteklem tednu pozitivno vplivali na vrednost delniškega indeksa Stoxx 600. Delnice francoskega podjetja LVMH Moët Hennessy Louis Vuitton, ki je največji svetovni proizvajalec luksuznih dobrin, so zaradi dobrih rezultatov poslovanja pridobile 7,5 % vrednosti. Glavna dejavnika, ki sta doprinesla k zvišanju prihodkov družbe, sta bila rast prodaje kozmetike in parfumov ter višje povpraševanje po šampanjcu in žganih pijačah. Onkraj Atlantika so bile zmagovalke tedna, ki je za nami, delnice družb iz sektorja informacijske tehnologije. Tehnološki indeks Nasdaq je tako v petek dosegel nov rekord, k temu pa so v največji meri pripomogli spodbudni rezultati družb, kot so denimo Alphabet, Facebook, eBay in Apple. Tehnološka podjetja so le ena od svetlih točk med objavami dobičkov v preteklem četrtletju; nasploh so namreč rezultati presenetljivo dobri.

Na trgu surovin je bila v ospredju predvsem nafta, ki se je pocenila za 7 %, od začetka julija pa je njena cena upadla za 15 %. Ključni razlog je presežna ponudba, k čemur so pripomogle naraščajoče zaloge v ZDA, dodatno pa je proizvodnja na Bližnjem vzhodu dosegla zgodovinsko najvišjo raven in predstavlja 35 % celotne ponudbe nafte, kar je največ od leta 1977.