22. 04. 2025

Skrajšan praznični teden se je na kapitalskih trgih končal z mešanimi rezultati. Z rastjo sta izstopala indeksa manjših podjetij S&P MidCap 400 in Russell 2000, sicer pa so pomembnejši indeksi večjih družb Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq teden zaključili v minusu. Ponovno so bile na udaru družbe iz informacijsko-tehnološkega sektorja, ker namerava ameriška vlada uvesti dodatne omejitve na izvoz čipov na Kitajsko.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (11.04.2025 – 18.04.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 18.04.2025)
Svet - MSCI World	-0,63%	-14,49%
ZDA - S&P 500	-1,88%	-17,79%
Evropa - DJ STOXX 600	+4,11%	+0,77%
Japonska - Topix	+4,07%	-6,31%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,50%	-9,06%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Pretekli teden je informacijsko-tehnološki sektor beležil izrazito korekcijo, pri čemer so vlagatelji reagirali na napoved ameriške administracije o novih izvoznih omejitvah za industrijo polprevodnikov, namenjeno Kitajski. Gre za novo poglavje v vse bolj zaostrenih trgovinskih odnosih med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, pri čemer so bile med bolj prizadetimi delnice vodilnih igralcev polprevodnikov, kot sta NVIDIA in AMD ter podjetja, povezana z umetno inteligenco, katerih vrednosti so se znižale že ob sami objavi novice. Vrednost delnice Nvidie se je v četrtek znižala za 1 %, potem ko je v sredo padla za skoraj 7 %, saj je podjetje napovedalo, da bo zaradi ameriških omejitev na izvoz svojih H20 čipov na Kitajsko moralo za tekoče četrtletje znižati prihodke za 5,5 milijarde dolarjev. Te nove omejitve, ki jih je uvedla Bela hiša z namenom preprečitve uporabe čipov za gradnjo superračunalnikov v Pekingu, so vlagatelje presenetile, saj so bili ti čipi manj zmogljivi od prejšnjih modelov in posebej prilagojeni obstoječim pravilom iz obdobja Bidnove administracije.

Predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh znova izrazil nezadovoljstvo z usmeritvijo denarne politike ameriške centralne banke (Fed), ki po njegovem mnenju prepočasi znižuje obrestne mere. Fed je sicer zaključil leto 2024 s tremi zaporednimi znižanji, nato pa začasno prekinil z nadaljnjimi ukrepi. Trump zopet zahteva takojšnje ukrepanje glede obrestnih mer in omenja celo razrešitev predsednika Feda Jeroma Powlla. Trumpova kritika predstavlja nadaljevanje napetosti, ki jih je imel s Fedom že v času svojega prvega mandata, kljub temu da je ravno on leta 2018 imenoval Powlla za predsednika centralne banke. V četrtek je Trump tudi neposredno namignil, da ima moč razrešiti Powlla s položaja predsednika Feda, kar je v že tako negotovem obdobju še poglobilo negativno razpoloženje med vlagatelji.

Pan-evropski indeks STOXX 600 je v preteklem tednu pridobil 4,11 % in s tem nadoknadil del izgub iz začetka aprila. Na razpoloženje vlagateljev sta pozitivno vplivali odločitev predsednika Trumpa, da odloži višje carine in signal Evropske centralne banke (ECB), da bodo verjetno sledila nova znižanja obrestnih mer. ECB je sicer skladno s pričakovanji ključno depozitno obrestno mero ponovno znižala za četrt odstotne točke na 2,25 %. Uradniki ECB še naprej poudarjajo, da bodo sledili pristopu, ki bo odvisen predvsem od makroekonomskih podatkov in da bodo odločitve sprejemali na vsaki seji posebej, brez vnaprejšnje zavezanosti k točno določenemu obrestnemu scenariju. ECB ocenjuje, da se inflacija giba v smeri želenega scenarija, skrbi pa povzročajo slabši gospodarski obeti zaradi negotovosti v zvezi s trgovinsko politiko.

V sredo je kitajski statistični urad sporočil, da je bruto domači proizvod v prvem četrtletju zrasel za 5,4 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čeprav je rast presegla pričakovanja, pa ni prinesla posebnega olajšanja za oblikovalce ekonomske politike, saj je temeljila na rezultatih, doseženih še pred uveljavitvijo višjih ameriških carin in je bila v veliki meri posledica pospešenih pošiljk kupcev, ki so želeli prehiteti podražitve. Vpliv ameriških carin na Kitajsko naj bi po ocenah analitikov postal bolj očiten v prihodnjih mesecih, potem ko je nova ameriška administracija skupne carine na večino kitajskega blaga zvišala na kar 145 %.