21. 06. 2021

Napoved ameriške centralne banke, da bo prišlo do dviga obrestne mere prej, kot je bilo pričakovano, je v preteklem tednu sprožila preplah med vlagatelji, kar je povzročilo padec tečajev delnic.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (11.6.2021- 18.6.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020-18.6.2021)
Svet - MSCI World*	-0,08%	+14,17%
ZDA - S&P 500*	-0,04%	+15,00%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,17%	+15,32%
Japonska - Topix*	+0,98%	+5,60%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,40%	+9,50%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Glavni svetovni delniški indeksi (MSCI World, DJ Stoxx 600, S&P 500) so v začetku tedna dosegli nove rekordne vrednosti, teden pa so zaključili z izgubo. Delnice ameriških podjetij so teden začele vzpodbudno in sredi tedna ponovno dosegle nove rekorde, v petek pa so po napovedi centralne banke o višji inflaciji potonile ter teden zaključile pod gladino. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je padel za 1,9 %, izraženo v EUR pa za 0,04 %. Padali so predvsem tečaji panog, vezanih na gospodarsko okrevanje, kot so finance, energija in surovine. Prodajnemu pritisku se niso izognile niti tehnološke delnice, na vrednosti je izgubil tudi indeks NASDAQ, je teden zaključil 0,3 % nižje, izraženo v EUR pa, zaradi rasti tečaja dolarja, 1,59 % višje.

Vsa pozornost v preteklem tednu je bila usmerjena na ameriško centralno banko FED, ki je napovedala, da bi lahko prišlo do dvojnega dviga obrestnih mer do leta 2023, prvič celo ob koncu prihodnjega leta. Dvig obrestnih mer je odgovor na spodbudno gospodarsko okrevanje po pandemiji in naraščajočo inflacijo, ki v tem trenutku presega napovedi. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je bil glede obetov gospodarstva optimističen ter je namignil, da bi lahko prišlo do zmanjšanja kvantitativnega sproščanja in kupovanja obveznic na trgu prej od pričakovanj.

Komentarji ameriške centralne banke so sprožili velike premike na finančnih trgih. Dolar je pridobil na vrednosti in ponovno dosegel aprilsko vrednost tečaja pri 1,19 dolarjev za evro. Zaradi pomembne vloge dolarja v svetovnem finančnem sistemu, njegovo nihanje vpliva na druge vrste premoženja, predvsem na cene surovin. Rast vrednosti dolarja bi lahko pripomogla tudi k ukrotitvi rasti cen surovin, ki je letos pripomogla k povečanju inflacije. To se je izrazilo predvsem v znižanju cene zlata v preteklem tednu za 6 %, kar je največji enotedenski padec po marcu 2020. Običajno se cene žlahtnih kovin znižujejo, kadar vlagatelji predvidevajo rast obrestnih mer, saj postanejo privlačnejše tiste naložbe, ki prinašajo donos.

Vrednosti evropskih delnic in obveznic so v preteklem tednu po komentarjih ameriške centralne banke prav tako padle. Indeks evropskih delnic STOXX Europe 600 je zdrsnil za 1,17 %, nemški DAX je padel za 1,56 %, britanski indeks FTSE 100 pa za 1,63 %. Padec vrednosti je nekoliko umirila Evropska centralna banka, ki je napovedala nadaljevanje spodbujevalne politike in izvedla izdajo novih obveznic v višini 142 milijard evrov, kar je njena največja izdaja v zgodovini. Objavljeni so bili tudi spodbudni majski rezultati maloprodaje, ki ostajajo na precej višji ravni kot v času pred epidemijo. Ob vse širšem odpiranju gospodarskih dejavnosti je bil zaznan premik potrošnje v storitvene nakupe in višja raven cestnega prometa osebnih vozil.

Kljub pričakovanemu zaostrovanju finančnih razmer s strani FED-a, da zajezi morebitno pregrevanje gospodarstva, le-to še ne predstavlja popolnega pritiska na zavore. Do podobnih dogodkov ob omembi možnega dviga obrestnih mer je prišlo tudi leta 2013. Ameriške delnice so takrat padle za 5,8 % in trajalo je le 23 dni, da so se vrednosti vrnile na raven pred padcem. Po podatkih Bloomberga so od leta 1990 ameriške delnice v povprečju dosegle 18,1 % donosnost v obdobju dveh let pred povišanjem obrestnih mer in presegle donosnost obveznic za slabih 6 %. Uspešno so se v teh razmerah izkazale tudi ostale svetovne delnice razvitih trgov, ki so v povprečju dosegle 16,4 % donosnost.