25. 04. 2016

Dobro razpoloženje vlagateljev na finančnih trgih se nadaljuje. Cene nafte in surovin so se v preteklem tednu povišale, četrtkovo zasedanje ECB je minilo brez večjih presenečenj, za pestro dogajanje pa so poskrbela podjetja z objavami poslovnih rezultatov za letošnje prvo četrtletje. Končni izkupiček tedna je bil pozitiven, vsaj če sklepamo po ključnih delniških indeksih.

V EUR	V zadnjem tednu (15.4.2016 - 22.4.2016)	Letos (31.12.2015 - 22.4.2016)*
Svet - MSCI World*	+1,61 %	-1,82 %
ZDA - S&P 500*	+1,19 %	-0,92 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,65 %	-4,74 %
Japonska - Topix*	+1,30 %	-4,47 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,49 %	+3,05 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

V četrtek so bile oči finančne javnosti uprte v zasedanje Evropske centralne banke. Po pričakovanjih je ključna obrestna mera ostala nespremenjena na ravni 0,00 %, prav tako ni bilo sprememb pri depozitni obrestni meri za depozite bank prek noči pri ECB (-0,40 %). Poleg marčevskega povišanja mesečnega obsega odkupov obveznic na 80 milijard EUR bo ECB v juniju izvedla nov krog ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO II) – ali poenostavljeno dolgoročnih posojil bankam. Junija pa se bo začel tudi program nakupa obveznic podjetniškega sektorja, glede katerega so bile predstavljene prve podrobnosti. Nakupe bo neposredno izvajalo 6 nacionalnih centralnih bank, in sicer nemška, francoska, španska, italijanska, belgijska in finska, ECB pa bo usklajevala nakupe. Pri tem ne gre za dodatne nakupe, temveč se bo njihova vrednost štela v skupni mesečni obseg 80 milijard EUR. V nakupe bodo vključene obveznice podjetij iz evroobmočja, ki so denominirane v evrih in imajo najboljšo bonitetno oceno vsaj BBB- ter preostalo obdobje do dospetja med 6 meseci in 31 leti.

Ali velik odmerek zdravila, ki ga v obliki spodbud gospodarstvu prejema Evropa, deluje? Kljub nekaterim kritikom predsednik ECB Mario Draghi vedno znova zatrjuje, da so ukrepi učinkoviti – in če to ne bo zadostovalo, je na voljo še več. V četrtek pa je ponovno poudaril, da je bistvena tudi hitra in učinkovita izvedba strukturnih reform. Le-ta v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne pripomore zgolj k višji in vzdržni gospodarski rasti, ampak tudi h krepitvi odpornosti evroobmočja proti globalnim šokom.

Med makroekonomskimi objavami smo v preteklem tednu lahko zasledili preliminarne ocene gospodarske aktivnosti evroobmočja (PMI indeks), ki kažejo na počasno rast v začetku drugega četrtletja. Medtem ko Francija še vedno nekoliko zaostaja, pa ostale države z Nemčijo na čelu nadaljujejo z okrevanjem. Sicer skromna rast je vidna tako v proizvodnem kot tudi storitvenem sektorju, v obeh pa se zaposlenost počasi izboljšuje. Dodatno se je aprila povečalo zaupanje nemških vlagateljev in analitikov glede največjega evropskega gospodarstva, delno tudi zaradi pozitivnih novic s Kitajske – po zadnjih podatkih zdravje tamkajšnjega gospodarstva le ni tako slabo, kot je bilo sprva pričakovano.

Zmagovalke preteklega tedna so bile delnice iz energetskega in surovinskega sektorja. Nafta se je podražila za 5,5 %, glavni razlog za to pa so podatki o padajoči ameriški proizvodnji. Po zadnjih napovedih naj bi se v letošnjem letu količina proizvedene nafte v ZDA znižala v povprečju za 800.000 sodčkov na dan (z 9,4 na 8,6 milijona sodčkov dnevno). Poleg nafte so se zvišale tudi cene aluminija (+7,4 %) in bakra (+5,9 %), kar se je odrazilo na donosnosti delnic surovinskih družb.

Dogajanje na finančnih trgih v teh tednih med drugim zaznamujejo objave poslovnih rezultatov družb za prvo četrtletje leta 2016. Tako je onkraj Atlantika med 500 podjetji, vključenimi v indeks S&P, rezultate poročala dobra četrtina oziroma 130 družb. Eden od njih je bil Microsoft, ki je dosegel nižji dobiček kot v enakem obdobju lani, zaradi česar je delnica pretekli teden izgubila skoraj 7 % vrednosti. Največji svetovni proizvajalec polprevodnikov Intel je v prvem četrtletju sicer zabeležil rast prihodkov in dobička, vendar je dobre rezultate zasenčila napoved o odpuščanju 11 % zaposlenih. Družba bo namreč zaradi upada prodaje osebnih računalnikov znižala stroške in se osredotočila na področja z višjimi stopnjami rasti, kot so čipi za podatkovne centre. V zadnjem aprilskem tednu bo rezultate objavilo kar 185 podjetij iz indeksa S&P, med njimi tudi velikana Apple in Amazon.