23. 05. 2022

Na cene delnic vpliva veliko faktorjev, med glavne pa štejemo zahtevano bodočo donosnost, ki jo želijo vlagatelji in pričakovane dobičke. Dobičke se diskontira z zahtevano donosnostjo in dobimo trenutno pošteno vrednost. Če je letošnji pojav trdovratne inflacije in z njim agresivno zviševanje obrestnih mer s strani centralnih bank izrazito dvignil tudi zahtevano donosnost in s tem pocenil delnice, pa je za dobičke do sedaj veljalo, da so odporni na inflacijo. Pretekli teden pa je prinesel dodatne dvome tudi glede pričakovanih rasti dobičkov.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (13.5.2022 – 20.5.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 20.5.2022)
Svet - MSCI World	-2,92%	-10,46%
ZDA - S&P 500	-4,29%	-11,13%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,37%	-9,87%
Japonska - Topix	+0,67%	-7,77%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,77%	-8,61%

 * vključujoč dividende, preračunano v EUR,

vir: Bloomberg.

Pretekli teden je postregel s precej burnim borznim dogajanjem in prinesel tudi nadpovprečno veliko borznih mejnikov. Tako je ameriški indeks S&P 500 zabeležil že 7. zaporedni negativni teden; toliko jih ni bilo v vrsti že več kot 20 let. Še bolj neslaven rekord pa je dosegel indeks Dow Jones, ki je zbral že 8 zaporednih tednov negativnih gibanj, kar se ni zgodilo že vse od leta 1923 oziroma skoraj 100 let. Dodatno je indeks S&P 500 v petek tekom dneva upadel na 3.810 točk in s tem vstopil v območje medvedjega trenda, ki se nahaja 20 % nižje od rekordne vrednosti indeksa, ki jo je imel pri 4.796 točk. Omenjeni indeks je sicer zadnji trgovalni dan v tednu zaključil nekoliko višje, s čimer se za las izognil »uradnemu« vstopu v medvedji trend.

Da bo teden zaznamovan z negativnim razpoloženjem, je bilo več ali manj znano že v sredo, ko je trgovska družba Target z objavo 52 % padca dobička v prvem letošnjem četrtletju prilila olja na ogenj že tako negativnemu razpoloženju na borzi. Tečaj delnice družbe je na dan objave upadel za 25 % in za seboj potegnil celoten ameriški borzni trg, ki je s 4 % padcem zabeležil najslabši dan letos. Odziv celotnega trga bi lahko označili kot pretiran, saj so v preteklih tednih z objavami rezultatov razočarali tudi drugi trgovski velikani. Dan prej je tako z rezultati razočaral tudi drugi trgovski velikan Walmart, že teden prej pa je rezultate objavila po borzni kapitalizaciji največja trgovska družba Amazon, ki je prav tako zabeležila visok, 55 % upad dobička iz poslovanja, pod črto pa je poslovala celo z izgubo, kar je prvič po letu 2015. Upoštevaje poslovanje celotnega sektorja bi težko trdili, da je Target s svojimi rezultati izrazito presenetil, je pa bil njegov rezultat očitno dovolj, da je trg podvomil v napovedi letošnjih dobičkov zaradi groženj visoke inflacije. Lani v tem času je bil napovedan dobiček na delnico družb indeksa S&P 500 za leto 2022 v višini okoli 200 USD. Pričakovanja pa so v zadnjem letu samo rasla in trenutno pričakovani dobiček znaša okoli 225 USD. Rast napovedi so poganjali dobri rezultati leta 2021, ko je dobiček konec leta dosegel 208 USD. A pred enim letom nihče ni pričakoval tako visoke inflacije in prav slednja je najedla dobiček trgovskih družb. Dvom v napovedi dobičkov je zato razumljiv. Vendar po drugi strani slabih rezultatov trgovskih družb v prvem četrtletju ne moremo posplošiti na vsa podjetja. Marsikatero bo lahko preneslo višje cene na svoje končne kupce. Tako je v prvem četrtletju še vedno kar 77 % družb iz S&P 500 objavilo boljše rezultate od pričakovanj, kar je nad 10-letnim povprečjem, ki znaša 72 %. In nenazadnje, analitiki za letos trenutno pričakujejo 7,7 % rast dobičkov družb v S&P 500, kar bo verjetno podobno tudi letošnji rasti cen oziroma inflaciji, s čimer analitiki dejansko že pričakujejo stagnacijo, če že ne celo realni upad dobičkov.

Mejnike pa postavljajo tudi valute. Med neustavljivimi letos je ameriški dolar, ki v teh kriznih časih velja za varno pribežališče, dodaten pospešek pa mu je dalo tudi dvigovanje obrestnih mer na drugi strani Atlantika. Rastoči dolar pomeni, da okoli 20 % letošnji padec delniškega trga v ZDA za evropskega vlagatelja pomeni le nekaj več kot 10 % padec vrednosti, merjeno v evrih. Le tri izmed vseh večjih svetovnih valut pa letos rastejo še bolj od dolarja. Med njimi je tudi ruski rubelj. Slednji je v petek dosegel letošnji rekord, ko je bilo za 1 USD potrebno odšteti le 62 rubljev. Rast rublja je zaradi sankcij presenetljiva, saj je ob uvedbi zahodnih sankcij v le nekaj dneh v začetku marca izgubil kar 40 % vrednosti in pristal pri skoraj 140 rubljih za 1 USD. Razlog za rast se skriva v kar okoli 80 % višjih prihodkih od izvoza ruskih energentov glede na lani, dodaten prispevek pa predstavlja tudi omejen uvoz dobrin z zahoda, kar zmanjšuje rusko potrebo po devizah.