14. 05. 2018

Podatki o nižji osnovni inflaciji v ZDA so sprožili ugibanja o počasnejšem dvigovanju ključne obrestne mere ameriške centralne banke. To je v kombinaciji z zmanjšanjem geopolitičnega tveganja prispevalo k rasti globalnih borz v preteklem tednu, ki so v letošnjem letu kljub Trumpovem protekcionizmu lepo v zelenem.

V EUR	V zadnjem tednu (4.5.2018-11.5.2018)*	Letos (31.12.2017-11.5.2018)*
Svet - MSCI World*	+2,20 %	+2,96 %
ZDA - S&P 500*	+2,53 %	+3,27 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,69 %	+2,73 %
Japonska - Topix*	+2,00 %	+3,32 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,57 %	+1,65 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V četrtek objavljeni podatki o rasti cen življenjskih potrebščin v ZDA so pokazali, da je bila letna 2,2-odstotna rast osnovne inflacije pod pričakovanji analitikov. Vlagatelji so to interpretirali kot pozitivno za delniške trge, saj si z nižjimi inflacijskimi pritiski lahko obetamo počasnejše dvigovanje obrestnih mer. Naslednji dvig ključne obrestne mer se bo sicer zelo verjetno zgodil 13. junija letos in večina vlagateljev meni, da bo temu dvigu sledil samo še en dvig v preostanku leta. Posledično se je konec tedna rast vrednosti dolarja zaustavila, ta je sicer glede na evro v letošnjem letu porasel za 0,5 odstotka.

Pretekli teden je zaznamovala tudi visoka rast cene nafte, ki je sledila odločitvi Donalda Trumpa, da izstopi iz jedrskega sporazuma z Iranom. Nove ameriške sankcije naj bi začele veljati postopoma in ocenjuje se, da bodo do konca leta zmanjšale Iranski izvoz in znižale globalno dobavo nafte za okoli 200 do 300 tisoč sodčkov dnevno oziroma 2 do 3 odstotka. Cena nafte je teden zaključila pri 77 dolarjih, kar je 15 odstotkov višje od začetka leta. Rast cene nafte pozitivno vpliva na cene delnic energetskih družb, ki so na globalni ravni v letošnjem letu pridobile 6,7 odstotkov. Umiritev tona med ameriškim in kitajskim predsednikom ter pripravljenost za nadaljnje pogovore sta zmanjšali tveganje trgovinskih vojn. K znižanju geopolitičnih napetosti je prispeval tudi dogovor Donalda Trumpa za junijsko srečanje s severnokorejskim predsednikom. Umiritev geopolitičnih tenzij na borzah je vidna tudi v vrednosti indeksa VIX, ki meri volatilnost ameriškega delniškega trga in je v petek prvič po januarju letos upadla pod vrednost 13 odstotkov.

Po rekordnem upadu argentinskega pesa je tamkajšnja vlada izpostavila, da je v dogovoru z mednarodnim denarnim skladom za posojilo v višini 30 milijard dolarjev, s katerim bi nudila podporo trenutnemu tečaju. Pestro dogajanje na valutne trgu je začinila še turška lira, ki je tudi v preteklem tednu napram glavnih svetovnim valutam izgubljala na vrednosti ter letos izgubila že 12 odstotkov vrednosti proti dolarju. Turški predsednik Erdogan je namreč kljub dvomestni inflaciji v Turčiji znova zagovarjal tezo, da morajo obrestne mere za ohranitev visoke gospodarske rasti ostati nizke.

V Evropi je odmevala objava hipotekarnega posojilodajalca Halifax, da so se marca v Veliki Britaniji na mesečni ravni cene stanovanjskih nepremičnin znižale za več kot tri odstotke, kar je najvišji padec v zadnjih 7 letih in jasno nakazuje na ohlajanje tamkajšnjega nepremičninskega trga. Od odločitve Velike Britanije o izstopu iz EU so najbolj na udaru cene nepremičnin v Londonu, ki so se od junija 2016 podražile le za slab odstotek, kar je znatno manj od rasti cen nepremičnin iz evroobmočja (6 odstotkov).

Na domačem borznem parketu je najbolj odmevala informacija o zavezujoči ponudbi kitajske družbe Hisense za Gorenje. Hisense je namreč za delnico Gorenja ponudil 12 evrov za delnico pod pogojem, da v prevzemnem postopku pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe. Delnica Gorenja se je po objavi podražila za 65 odstotkov in trgovanje zaključila nad 11 evri za delnico, kar nakazuje, da vlagatelji ocenjujejo, da je verjetnost uspešnega prevzema po ponujeni ceni razmeroma visoka.