04. 09. 2017

Tako lahko opišemo pretekli teden. Katastrofalne posledice hurikana Harvey, ki je pustošil po ameriški državi Texas, in povečanje negotovosti povezane s Severno Korejo so v začetku tedna negativno vplivale na donosnosti globalnih delniških indeksov. Spodbudne makroekonomske objave ob koncu tedna pa so poskrbele za boljše razpoloženje vlagateljev.

   

V EUR	V zadnjem tednu (25.8.2017-1.9.2017)	Letos (31.12.2016-1.9.2017)*
Svet - MSCI World*	+1,38 %	+1,65 %
ZDA - S&P 500*	+1,68 %	-0,24 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,56 %	+7,01 %
Japonska - Topix*	+0,70 %	+1,52 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,89 %	+14,79 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

 

Z izstrelitvijo severnokorejske balistične rakete v začetku prejšnjega tedna, ki je preko Japonske padla v tihi ocean, so se na kapitalskih trgih za kratek čas ponovno zatresla tla. Zaradi povečane negotovosti so se vlagatelji umikali v tako imenovane varne naložbe. Zlato je pridobilo preko 2 odstotka (merjeno v dolarjih) in doseglo najvišjo vrednost po septembru 2016. Na srečo je tudi tokrat šlo le za razkazovanje mišic, na katerega so vlagatelji pozabili že naslednji dan. Kot že ničkolikokrat so jo najbolje odnesli tisti, ki so povečano negotovost in zaradi tega nižje tečaje izkoristili za nakupe delnic. Praktično vsi pomembnejši svetovni delniški indeksi so na krilih gospodarskih podatkov do konca tedna pridobivali na vrednosti in s tem popravili slabši začetni vtis.

Po donosnosti so najbolj izstopale ameriške delnice, ki so kljub razdejanju, ki ga je povzročil hurikan Harvey, rasle na podlagi pozitivnih makroekonomskih objav. Prva revizija podatka o rasti bruto domačega proizvoda je pokazala, da je ameriško gospodarstvo v drugem četrtletju glede na predhodno beležilo 3 odstotno rast (anualizirano), kar je 0,3 odstotne točke več, kot je pokazal prvi izračun, ter hkrati najvišja četrtletna rast v zadnjih dveh letih. Glavni gonili sta bili 3,3 odstotna rast potrošnje, ki predstavlja več kot dve tretjini ameriškega bruto domačega proizvoda, ter močna 8,8 odstotna rast investicij. Dodatno je trge spodbudila ponovna osredotočenost na davčno reformo ter zelo dobri podatki o proizvodni aktivnosti za mesec avgust, ki je glede na indeks proizvodne aktivnosti v ZDA dosegla najvišjo aktivnost v zadnjih 6 letih. Nekoliko slabši podatki so prišli s strani ameriškega statističnega urada za delo, ki je objavil, da je gospodarstvo v avgustu ustvarilo 156 tisoč delovnih mest, kar je manj kot mesec poprej in manj od pričakovanj. Ob 4,4 odstotni stopnji brezposelnosti je to še vedno solidna rast novih zaposlitev, ki počasi vpliva na rast plač in s tem preko boljšega razpoloženja ameriškega potrošnika tudi na inflacijo. A to še vedno ni dovolj, da bi dvignilo pričakovanja vlagateljev glede naslednjega dviga ključne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed).

Odlašanje Feda z dvigovanjem obrestne mere se v kombinaciji z dobrimi gospodarskimi podatki v evroobmočju pozna na gibanju tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Slednji je v letošnjem letu proti dolarju pridobil že 12,77 odstotka vrednosti in prvič po januarju 2015 za kratko spet presegel vrednost 1,2 dolarja za evro. Krepitev vrednosti evra, ki je sicer pozitivna za evrske potrošnike, pa generalno negativno vpliva na dobičke evropskih podjetij, ki svoje produkte izvažajo v ZDA, ter seveda tudi na inflacijo. Slednja v avgustu ostaja pri 1,2 odstotka na letni ravni, kar je daleč od ciljne stopnje ECB (blizu, a rahlo pod 2 odstotki). Ob vsem tem je težko pričakovati, da bo predsednik ECB Mario Draghi v bližnji prihodnosti pritisnil na gumb za zmanjševanje monetarnih spodbud. To pa je voda na mlin delniškim naložbam.