07. 06. 2021
Ameriški trg dela še naprej okreva, kar se odraža tudi na vse višjih osebnih dohodkih Američanov. Zmerna rast gospodarske aktivnosti v evroobmočju in hkratna zmerna temeljna inflacija ECB omogočata nadaljevanje ohlapne denarne politike. Kitajska vse bolj omejuje kreditno aktivnost.
Indeks | Donosnost v zadnjem tednu* (28.5.2021- 4.6.2021) | Donosnost letos* (31.12.2020-4.6.2021) |
---|---|---|
Svet - MSCI World* |
+0,97% |
+13,06% |
ZDA - S&P 500* |
+0,98% |
+13,94% |
Evropa - DJ STOXX 600* |
+0,86% |
+15,40% |
Japonska - Topix* |
+1,26% |
+4,47% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* |
+1,94% |
+8,39% |
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR
Vir: Bloomberg.
Trg dela v ZDA še naprej okreva. Ameriški delodajalci so v maju odprli 559.000 novih delovnih mest, kar je nekoliko manj od povprečja pričakovanj tržnih udeležencev. Znižala se je tudi stopnja brezposelnosti, in sicer na 5,8 %, povprečni urni osebni dohodek pa se je v maju povišal za 0,5 %. Slednje nakazuje, da je proste delovne sile vse manj in da pogajalska moč ljudi, ki vstopajo na trg dela, raste. Kljub spodbudnim številkam pa okrevanje trga dela še ni tako intenzivno, da bi tržni udeleženci že pričakovali spremembo denarne politike ameriške centralne banke (Fed). Povedano se odraža na rasti delniških tečajev v preteklem tednu in tudi v znižanju zahtevanih stopenj donosnosti dolgoročnih ameriških državnih obveznic. Da v kratkem še ne gre pričakovati sprememb v denarni politiki, potrjujejo tudi izjave predstavnikov centralne banke, ki izpostavljajo visoke proste proizvodne kapacitete v ameriškem gospodarstvu, hkrati pa menijo, da je trenutna visoka inflacija začasne narave. Inflacija naj bi se tako po začetnem šoku na strani povpraševanja ter postopni normalizaciji proizvodnje in mednarodne trgovine postopoma znižala nazaj v območje 2 %.
Inflacija v evroobmočju je v maju dosegla 2 %, kar je rahlo nad ciljem Evropske centralne banke (ECB), katere cilj je inflacija v višini rahlo pod oziroma blizu 2 %. Glavni razlog za skok inflacije so cene energentov, ki so v preteklem tednu na nekaterih pomembnejših borzah dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Temeljna inflacija v evroobmočju, ki v izračunu ne upošteva visoko spremenljivih cen hrane in energentov, se je tako povišala le z 0,8 % na 0,9 %. V evroobmočju se glede na kazalnike proizvodne in storitvene aktivnosti družbe IHS Markit gospodarska aktivnost še naprej povečuje, brezposelnost pa se je, po v preteklem tednu objavljenih podatkih, v maju večinoma znižala. V maju nizka stopnja temeljne inflacije v evroobmočju ter vse nižje zahtevane stopnje donosnosti evropskih državnih obveznic med drugim nakazujejo, da tržni udeleženci večinoma pričakujejo, da ECB na zasedanju 10. junija ne bo spremenila denarne politike.
V Združenem kraljestvu so v preteklem tednu zaznali znatno rast števila okuženih s koronavirusom. Krivec za visoko rast okuženih je nov sev Delta, ki naj bi bil še nalezljivejši od angleškega seva. Kljub okužbam, katerih število je primerljivo s tistimi konec marca, premier Boris Johnson zaenkrat še ne namerava spremeniti načrta za popolno odpravo ukrepov 21. junija. Tudi Evropska unija namerava s 1. julijem odpraviti vse omejitve za tiste, ki so se cepili. V tem obdobju naj bi EU predstavila tudi digitalne potne liste, ki bi olajšali potovanja cepljenemu delu prebivalstva EU.
Po treh tednih rasti so kitajske delnice v preteklem tednu zabeležile v povprečju rahel upad vrednosti tečajev. K temu je v največji meri botrovalo dodatno zategovanje denarne politike. Kitajski bančni regulator (CBIRC) je tako v sredo majhnim kitajskim bankam prepovedal povečevanje nepremičninskih kreditov nad trenutne ravni že izdanih kreditov. Večje banke so v zadnjih tednih kreditiranje nepremičninskih poslov celo znižale. Tako ni presenetljivo, da je rast nepremičninskih kreditov v aprilu doseglo najnižjo raven v zadnjih 8 letih. Zniževanje kreditne aktivnosti bi tako lahko imelo vpliv na nižjo kitajsko gospodarsko rast v drugi polovici leta.
Kategorije
Avtor članka
mag. Matej Mazi, CFA
Namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov