08. 07. 2013

Da centralnim bankam še ne zmanjkuje »streliva«, sta pretekli teden dokazali Evropska (ECB) in Angleška (BOE) centralna banka. Borze so navdušile tudi solidne objave z ameriškega trga dela, pozitivno vzdušje pa so nekoliko skazili nemiri v Egiptu in negotovost glede morebitnega razpada vladajoče koalicije na Portugalskem.

Regija	V zadnjem tednu (28.6.2013-5.7.2013)*	Letos (31.12.2012 - 5.7.2013)*
Svet - MSCI World	+2,44%	+11,33%
ZDA - S&P 500	+2,96%	+17,67%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,15%	+3,09%
Japonska - Topix	+4,49%	+21,40%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,11%	-10,58%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Predsednik ECB Mario Draghi je v četrtek na zasedanju ECB napovedal nadaljevanje spodbujevalnih monetarnih ukrepov. Ključna obrestna mera je sicer ostala nespremenjena pri 0,5 %, a obrestne mere bodo ostale nizke za nedoločeno obdobje, vse do zmanjšanja verjetnosti negativnih scenarijev, kar je pretekli četrtek evropske delnice podražilo za prek 2 %. Do sedaj sta tako Draghi kot tudi njegov predhodnik Trichet vedno poudarjala, da se ECB ne zavezuje glede morebitnih prihodnjih ukrepov. Razlog za izjemen ukrep je v rastočih dolgoročnih obrestnih merah držav evroobmočja, kar škodi gospodarskemu okrevanju, in po mnenju ECB še vedno prisotnemu tveganju negativnih scenarijev v evrskih državah. Sredi tedna objavljeni podatki za junij o proizvodni in storitveni aktivnosti (PMI composite) v evroobmočju namreč nakazujejo, da se aktivnost še vedno krči. Tudi stopnja brezposelnosti je maja porasla na 12,2 %, kar je nov rekord od nastanka evroobmočja. Tako tudi ni presenečenje, da je Draghi pustil odprte možnosti za znižanje depozitne obrestne mere, po kateri banke lahko posojajo ECB, pod 0 %, namen tega ukrepa pa bi bil spodbuditi posojanje bank gospodarstvu. ECB je sledila tudi BOE, ki je kljub v zadnjih tednih boljšim gospodarskim objavam podaljšala obdobje nizkih obrestnih mer.

Bolj spodbudne objave so pretekli teden prišle iz Španije. V državi s 27-odstotno stopnjo brezposelnosti se je v juniju število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti znižalo najbolj od vsaj leta 1996. Poleg začetka turistične sezone naj bi bil razlog za takšno znižanje po mnenju španskih politikov tudi rastoči izvoz kot posledica precej ostrih, a še ne zadostnih strukturnih reform. To je bilo v preteklem tednu vidno tudi v objavljenem podatku o proizvodni aktivnosti (PMI manufacturing), ki se za razliko od evroobmočja v juniju ni skrčila (z objavljenim podatkom 50 proizvodna aktivnost ostaja nespremenjena). Po drugi strani je negotovost vnesla Portugalska, ki se ji je zaradi morebitnega razpada koalicije cena 10-letnega zadolževanja zvišala s pod 7 % na dobrih 8 %. Morebiten razpad koalicije bi namreč otežil nadaljnje varčevalne ukrepe za znižanje proračunske luknje, kar bi pod vprašaj postavilo tudi morebitno nadaljnjo pomoč Portugalski. Predsedniku portugalske vlade Coelhu je s pogajanji vendarle uspelo preprečiti razpad koalicije, s čimer bo Portugalska lažje v roku izpolnila pogoje za v aprilu 2011 odobreno finančno pomoč.

Nemir na finančne trge so pretekli teden vnesle tudi nestabilne politične razmere v Egiptu, kar je dvignilo ceno nafte (WTI Cushing) nad 100 dolarjev. Vojska je ob največji vstaji v Egiptu, v kateri je po ocenah sodelovalo 14 milijonov Egipčanov, sredi tedna odstavila junija 2012 postavljenega predsednika Mursija, s čimer so zagotovljeni pogoji za nove volitve. Objava novice o odstavitvi predsednika je dvignila tečaje delnic egipčanskih družb za več kot 7 %, a pred Egiptom, ki se sooča z močno recesijo, je še ogromno dela, med drugim tudi za zagotovitev 4,8 milijarde dolarjev pomoči s strani Mednarodnega denarnega sklada.

Tudi onkraj Atlantika smo bili pretekli teden priča solidnim gospodarskim objavam. V ZDA je bilo junija že drugi mesec zapored ustvarjenih skoraj 200 tisoč delovnih mest, kar je tudi na ravni povprečja v obdobju pred zadnjo recesijo, okrevanje ameriškega trga dela pa je potrdila tudi najhitrejša rast plač po juliju 2011. Dobre objave v petek so razveselile ameriške vlagatelje, čeprav je bila reakcija na borzi sprva neodločna, saj se je s tem povečala verjetnost, da bo ameriška centralna banka (FED) zmanjšala spodbude gospodarstvu.

Evropo čaka še ogromno dela, a Španija in Irska dokazujeta, da strukturno varčevalne reforme pomagajo. Ob tem ECB dela vse v njeni moči, da ne bi prišlo do novih pretresov. To je ob okrevanju ZDA, kljub posledično manjšim spodbudam s strani FED-a, pozitivno za nadaljnje okrevanje globalnega gospodarstva.