17. 01. 2022

Drugi teden novega leta je minil predvsem v znamenju napovedi Fed-a o dvigu obrestnih mer, poročila o rasti cen za leto 2021 in objavah rezultatov podjetij za zadnje četrtletje preteklega leta. Na globalni ravni je zaslediti hitro naraščanje števila okuženih s Covid-19, na ukrajinsko-ruski meji pa smo priča političnim trenjem, ki bi lahko vodila v vojaški konflikt. Vlagatelji v delnice so bili posledično bolj previdni in vsi regionalni indeksi, razen trgov v razvoju, so končali pod izhodiščem.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (7.1.2022 - 14.1.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 14.1.2022)
Svet - MSCI World*	-0,52%	-1,91%
ZDA - S&P 500*	-0,68%	-2,25%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,03%	-1,32%
Japonska - Topix*	-0,01%	-0,59%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,17%	+1,95%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V Združenih državah Amerike je delniški indeks S&P 500 teden začel z 2 % padcem, ki pa ga je nadoknadil skoraj v celoti še isti dan ob novici, da bi lahko aktualno število okuženih z omikronom v New Yorku že predstavljalo vrh krivulje okužb. Optimizem je na trgu vztrajal vse do srede, ko je Fed naznanil zaostrovanje denarne politike in napovedal dvige ključne obrestne mere. Ti naj bi v letu 2022 bili trije ali štirje, prvi pa bi se lahko zgodil že marca v predvideni višini 25 bazičnih točk. Dodatno je regijski predsednik Fed-a iz Philadelphije, Patrick Harker, podprl pozive svojih kolegov h krčenju bilančne vsote ameriške centralne banke, ki je ob koncu preteklega leta znašala kar 8,8 bilijona dolarjev. Svoje je v sredo dodala še objava letne rasti cen, ki je v ZDA za mesec december znašala 7 %, in donosnost 10-letne ameriške zakladniške obveznice je teden zaključila pri 1,78 %. Na krilih bolj strme obrestne krivulje so bile svetla izjema tedna delnice v finančnem sektorju, ki pa so se pocenile v petek, po objavah rezultatov nekaterih večjih investicijskih bank za zadnje četrtletje pod pričakovanji analitikov.

V rdečih številkah sta teden končala tudi evropska delniška indeksa STOXX EUROPE 600, ki se je pocenil približno za 1 %, ter nemški DAX, ki je izgubil približno 0,4 %, medtem ko je britanski FTSE 100 pridobil 0,77 %. Slabšemu rezultatu na evropskem trgu botruje dejstvo, da imajo v evropskih indeksih nekoliko večjo utež delnice iz panoge trajnih potrošnih dobrin in zdravstvene nege, ki so v preteklem tednu najbolj izgubljali. Spodbudne novice prihajajo iz Združenega kraljestva, kjer je bila gospodarska rast za mesec november višja od pričakovane. Vlagatelji pa se veselijo tudi napovedi o odpiranju gospodarstva na Nizozemskem, kar daje upanje, da bi lahko evropsko gospodarstvo po težkih časih epidemije kmalu spet zadihalo s polnimi pljuči.

V preteklem tednu so se za razliko od zahodnih trgov dobro odrezali predvsem indeksi trgov v razvoju, z izjemo Rusije. Ta je zaradi političnega konflikta z Ukrajino in njenimi zahodnimi partnerji, ki bi lahko prerasel v vojaški spopad, v nemilosti in ruski indeks RTS je v preteklem tednu izgubil 4,7 %. Upadla je tudi vrednost rublja, ki je napram dolarju izgubil 0,88 %. Na drugi strani rusko-ukrajinski konflikt ter politične težave Kazahstana in Libije potiskajo navzgor ceno energentov. Cena WTI nafte se je v preteklem tednu podražila za 7 % in končala pri ceni 84,3 dolarja za sodček. V zelenem območju je teden končal tudi kitajski delniški indeks MSCI, ki se je zvišal za 2,53 %, saj so v problematičnem nepremičninskem podjetju Evergrande z lastniki obveznic dosegli dogovor o podaljšanju datuma odplačila 4,5 milijarde juanov (620 milijonov evrov) obveznosti za šest mesecev. Ob rasti cen surovin in dobrih poročanih rezultatih podjetij za zadnje četrtletje leta 2021 so se precej dobro odrezale tudi delnice družb iz Brazilije (+5,28 %), Turčije (+4,56 %) in Indije (+2,27 %).