26. 03. 2018

Tudi v preteklem tednu je za nervozo na borzah posrkrbel ameriški predsednik Trump, na razpoloženje vlagateljev pa je vplivalo tudi zasedanje Fed-a, tokrat prvič pod okriljem novega šefa Jerome Powella. Zloraba osebnih podatkov uporabnikov Facebooka pa je vnesla dodaten negativen sentiment v IT sektor.

V EUR	V zadnjem tednu (16.3.2018-23.3.2018)*	Letos (31.12.2017-23.3.2018)*
Svet - MSCI World*	-5,10 %	-5,49 %
ZDA - S&P 500*	-6,49 %	-5,43 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-3,05 %	-5,40 %
Japonska - Topix*	-3,73 %	-4,47 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	3,92 %	-1,31 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Za krepitev negotovosti na borzah je tudi v preteklem tednu poskrbel ameriški predsednik Trump. Po napovedani uvedbi carin na aluminij in jeklo, iz katere je ameriška administracija začasno izvzela številne »prijateljske« države, med njimi tudi članice EU, je prejšnji teden napovedala dodatne trgovinske ukrepe usmerjene proti Kitajski. Nove carine, ki naj bi po prvih ocenah prizadele dodatnih 60 mrd USD vrednega kitajskega blaga, so že sprožile odzive Kitajcev, ki že vračajo žogico z napovedanimi protiukrepi. Trumpova politika povečevanja strahu z namenom izboljšanja pogajalske moči je tako vnesla negativen sentiment, ki se je razširil na vse pomembnejše kapitalske trge. Da se ta juha najverjetneje ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala, pa nakazujejo prizadevanja obeh strani, ki sta med vikendom že sedli za pogajalsko mizo in vsaj deloma pomirili vlagatelje.

Pozornost vlagateljev je bila v prejšnjem tednu usmerjena tudi v zasedanje ameriške centralne banke (Fed), tokrat prvič pod okriljem novega šefa Jeroma Powella. Skladno s pričakovanji so ameriški bankirji v luči dobre gospodarske rasti dvignili ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke (med 1,5 % in 1,75 %). Bolj kot dvig obrestne mere, ki je bil pričakovan, pa je vlagatelje zanimal prihodnji tempo zaostrovanja denarne politike. Nedavno sprejeta davčna zakonodaja ter povečana državna potrošnja namreč skupaj z ostalimi gospodarskimi podatki kažeta na nadaljno krepitev trga dela in posledično rast plač. Po pričakovanjih naj bi stopnja brezposelnosti do konca leta upadla na 3,8 % in dvignila stopnjo inflacije na oz. čez ciljno 2 % raven, kar je botrovalo k napovedim Fed-a o hitrejših dvigih obrestnih mer v prihodnjih letih.

Dogajanje v preteklih tednih, povezano z morebitnimi trgovinskimi vojnami, je vplivalo tudi na razpoloženje vlagateljev na stari celini. Tako zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo (ZEW) kot tudi razpoloženje nemških podjetnikov (Ifo Munchen) se je namreč meseca marca znižalo. Vlagatelji se namreč bojijo, da bo krepitev evra in zaostritev trgovinskih odnosov ohromila rast izvozno usmerjenega nemškega gospodarstva. Razpoloženje vlagateljev je proti koncu tedna skazil tudi podatek o gospodarski aktivnosti v evroobmočju. Anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti (kompozitni indeks PMI) se je po prvih podatkih v mesecu marcu, na račun krepitve evra, ki zavira konkurenčnost evropskih izdelkov, in daljše zime nekoliko upočasnil. Upad v rasti je bil opazen tako v proizvodnem kot storitvenem sektorju.

Na ravni podjetij je prejšnji teden odmevala novica o zlorabi osebnih podatkov uporabnikov Facebooka. Ta naj bi britanskemu podjetju Cambridge Analytica omogočil dostop do podatkov okoli 50 milijonov pretežno ameriških uporabnikov, ki jih je podjetje izkoristilo za izdelavo profilov ameriških volilcev in s tem vplivalo na izid ameriških predsedniških volitev. Razkritje zlorabe osebnih podatkov je močno oklestilo ceno delnice Facebooka, ki je v preteklem tednu izgubila več kot 10 % svoje vrednosti. Dodaten uderec je ameriškim tehnološkim velikanom, kot so Google, Amazon in Netflix, s predlogom 3 % prometnega davka zadala tudi Evropska komisija. Razpoloženje znotraj tehnološkega sektorja je v preteklem tednu dodatno sklazila še prva nesreča samovozečega Uber vozila s smrtnim izidom.