30. 01. 2017

Pretekli teden so bile vse oči uprte v novoizvoljenega predsednika ZDA, Donalda Trumpa. Medtem ko vlagatelji pozdravljajo namero o znižanju davkov in odpravo regulative, pa na drugi bolj skrbijo njegove protekcionistične težnje. Vlagatelji bodo še posebno pozorni na morebitno zaostrovanje odnosov z eno izmed bolj pomembnih ameriških trgovinskih partneric, Mehiko. Evropa pozitivno začela novo leto – gospodarska aktivnost se še naprej povečuje.

V EUR	V zadnjem tednu (20.1.2017 - 27.1.2017)	Letos (31.12.2016-27.1.2017)*
Svet - MSCI World*	+1,08 %	+1,67 %
ZDA - S&P 500*	+0,95 %	+1,29 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,06 %	+1,42 %
Japonska - Topix*	+0,68 %	+1,97 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,47 %	+4,90 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že takoj po nastopu svoje funkcije razburkal domačo in mednarodno javnost z nekaterimi odločitvami: ena zadnjih bolj kontroverznih je bila omejitev vstopa v ZDA državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav. Čeprav je ukaz za marsikoga sporen, je vpliv na ameriško ekonomijo neznaten, saj ZDA s temi državami praktično nimajo vzpostavljenih trgovinskih poti, na seznamu namreč ni denimo Turčije in Savdske Arabije. Precej močnejši vpliv na ameriško gospodarstvo pa bi imelo nadaljnje zaostrovanje spora z južno sosedo Mehiko. Spomnimo: trn v peti je Trumpova zahteva glede mehiškega financiranja zidu med državama ter morebitna uvedba carin, zaradi česar je mehiški predsednik Pena Nieto nedavno preklical najavljeni obisk nove zasedbe Bele hiše. Če bi namreč Trump uresničil svoje grožnje in odpravil prostotrgovinski sporazum z Mehiko, bi to imele velike negativne posledice za obe državi, saj sta gospodarstvi po 23 letih tega sporazuma precej ekonomsko prepleteni. Zanimivo, največje posledice tega ukrepa bi občutili prebivalci tistih zveznih držav, kjer je imel Trump največjo podporo, torej mejne države z Mehiko in države v osrednjih ZDA, ki so močno odvisne od pridelave hrane in proizvodnje. Med bolj izpostavljenimi družbami so denimo proizvajalci avtomobilov, saj jih večina gradi tovarne v Mehiki, vrednost uvoženih avtomobilov v ZDA pa znaša skoraj 40 milijard dolarjev letno.

Letna gospodarska rast ZDA, prevedena na letno raven, je v zadnjem četrtletju lani znašala 1,9 % in je zaostala za pričakovanji analitikov. Posledično je tudi rast v letu 2016 znašala skromnih 1,6 %, kar je najmanj od leta 2011. Razlog je predvsem v padcu izvoza za 4,3 % in zmernejši zasebni potrošnji. Kljub temu so obeti za prihodnost relativno dobri, saj se stanje na trgu dela še naprej izboljšuje in je že na nivojih polne zaposlenosti, kar povečuje pritiske na povečanje plač in izboljšuje zasebno potrošnjo. Trumpove obljube o nižjih davkih in manjši regulaciji bi gospodarsko okrevanje ZDA zgolj še dodatno okrepile.

Glede na podatke inštituta IHS Markit je proizvodna in storitvena aktivnost v državah evroobmočja še vedno visoka. Šibek evro je dodatno pripomogel k povečevanju izvoza, še posebej pa veseli rast zaposlenosti, ki je bila januarja letos najvišja od leta 2008. Precej je k temu prispevala Francija, ki v zadnje pol leta kaže trend rasti gospodarske aktivnosti, rast zaposlenosti pa je bila januarja najvišja od sredine leta 2015. Prav prispevek Francije je pomemben, saj je bilo okrevanje evroobmočja v preteklosti preveč odvisno od gospodarske moči Nemčije, medtem ko je francosko gospodarstvo, sicer drugo največje v evroobmočju, znatno zaostajalo. V kolikor bi na letošnjih volitvah zmagal kandidat desnice, Francois Fillon, ki trenutno vodi po anketah in v primeru zmage napoveduje bolj liberalne gospodarske reforme, bi se obeti še izboljšali. Po podatkih zasebnega inštituta CBI je optimizem finančnih družb v Veliki Britaniji glede poslovne klime zaradi t.i. Brexita padel že četrto zaporedno četrtletje. Še posebej opazno je padel potem, ko je britanska premierka Theresa May potrdila, da bo Velika Britanija zapustila enotni evropski trg. Posledično čedalje več družb najavlja namere za selitev svojih sedežev iz Londona v katero drugo mesto oz. državo EU.. Zadnji banki, ki sta najavili tako namero, sta ameriški Citigroup in Morgan Stanley.

Večje finančne medijske hiše so razkrile, da naj bi kitajska vlada za zaprtimi vrati znižala ciljno rast BDP s 6,7 % na 6,5 %. Razlog je predvsem v sprejetju reform, ki bi znižale naraščajoč javni dolg in omilile pregret trg nepremičnin. Kitajska je namreč v preteklosti osredotočila na pospeševanje rasti prek povečevanja kreditiranja, kar pa je privedlo do zaskrbljenosti glede vzdržnosti dolga in povečevanja balona na nepremičninskem trgu ter posledično ogrozilo finančno stabilnost drugega gospodarstva sveta. Temu se je pridružila tudi kitajska centralna banka, ki je minuli teden že dvignila obrestne mere za srednjeročna posojila, s čimer želijo zajeziti vrednosti izdanih kreditov in deloma okrepiti valuto. Navkljub nekoliko nižjim ciljem se to ni poznalo na borzi, saj je bilo zaostrovanje denarne politike bolj ali manj pričakovano, vlagatelje pa trenutno bolj skrbi odnos Trumpa do Kitajske, ki je pred volitvami obljubljal zaostritev odnosov med državama.