16. 02. 2015

V beloruski prestolnici Minsk so se voditelji Ukrajine (g. Porošenko) ter ruskih separatistov dogovorili o prenehanju vojskovanja in umiku težkega orožja. Kredibilnost dogovoru daje sodelovanje voditeljev Nemčije (ga. Merkel), Francije (g. Hollande) ter Rusije (g. Putin) v pogajanjih ter njihove izjave v prid spoštovanju sporazuma. Pogovori med grškimi voditelji ter predstavniki upnikov (predvsem evropske države in institucije) sicer še niso prinesli vidnega napredka, a izjave grških voditeljev so vseeno izgubile precej ostrine. Verjetnost kaotičnega razpleta se je tako znižala. Splošno nižanje tveganosti oziroma škodljivosti razpletov ukrajinske krize ter stališč nove grške vlade je v preteklem tednu višalo delniške tečaje širom zemeljske oble.

Regija	V zadnjem tednu (6.2.2015-13.2.2015)*	Letos (31.12.2014 - 13.2.2015)*
Svet - MSCI World*	+1,07%	+8,70%
ZDA - S&P 500*	+1,25%	+8,03%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,01%	+10,08%
Japonska - Topix*	+1,90%	+10,44%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,07%	+9,43%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

G. Putin je na tiskovni četrtkovi tiskovni konferenci v Minsku sicer okaral ukrajinske predstavnike za prešibko direktno sodelovanje s predstavniki prorusko usmerjenih regij Donetsk in Luhansk, a temu navkljub jasno sporočil, da so dosegli dogovor o prenehanju vojskovanja s 15. februarjem, umiku težkega orožja, takojšnji razorožitvi tujih prostovoljcev ter nadaljnjih 10 točkah sporazuma (meja, nadzor OSCE-ja, humanitarna pomoč …). Kapitalske trge je dosega takega mirovnega sporazuma pozitivno presenetila, posledično smo pretekli četrtek beležili zelo solidne pozitivne dnevne donosnosti na delniških trgih. Še pred nekaj dnevi so se namreč boji v Ukrajini zaostrovali, ameriški predsednik je naglas razmišljal o oskrbovanju ukrajinske strani z ameriškim orožjem, evropska politika pa je delovala nesložno in razdvojeno. Dosežen dogovor močno niža verjetnost širšega vojaškega spopada ter niža verjetnost dodatnih gospodarsko-finančnih sankcij med Rusijo in zahodom. Vse omenjeno pa govori v prid postopni odmrznitvi odnosov, oziroma vsaj viša verjetnost za to, ter daje upanje, da se bodo sčasoma trgovinsko-finančni tokovi vrnili v običajne okvire.

Ruski delniški indeks se je tako pretekli teden okrepil za 9,8 % (v EUR), ruski rubelj v primerjavi z evrom pa za 5,3 %.

G. Tsipras in g. Varoufakis, torej grški predsednik vlade in njegov finančni minister, se pogajata z grškimi upniki, to je preostalo Evropo, o lajšanju finančnega bremena grške države. Grčija ima za približno 330 milijard EUR oz. 175 % grškega BDP javnega dolga. Ta denar so dolžni v veliki večini (okoli 80 %) evropskim državam, evropskemu reševalnemu skladu EFSF (torej tudi evropskim državam), ECB (torej tudi evropskim državam) ter Mednarodnemu denarnemu skladu (državam celega sveta, torej del tudi evropskim državam). Evropski davkoplačevalec je glavni upnik grške države. Grčija je tako na primer slovenski državi dolžna 981 milijonov EUR (neposredno 264 milijonov EUR ter še dodatnih 717 milijonov EUR posredno prek garancij, danih EFSF). V kolikor bi se Grčija odločila ne poplačati svojega dolga v celoti, bi torej vsak Slovenec, od dojenčka do starčka, izgubil skoraj 500 EUR. Verjetnost, popolnega neplačila grškega dolga je sicer nizka in se je pretekli teden tudi dodatno znižala. Grški voditelji so v svoji retoriki še vedno neizprosni in trdni, a v odtenkih vseeno manj destruktivno naravnani. Poudarjajo pomen dogovora, pogajanj in iskanja za Grke manj obremenjujoče poti. Groženj s črnimi scenariji nepoplačila in protestnega izstopa iz evroobmočja je manj oz. praktično niso več prisotne. Predvsem zmanjšanje verjetnosti za slednje je pretekli teden pomagalo dvigniti grški delniški indeks (+11,3 %), pa tudi evropske delnice nasploh in evro. Končen razplet pogajanj pričakujemo v tem tednu.

Eurostatova objava o 0,3 % četrtletni gospodarski rasti evroobmočja v 4. četrtletju 2014 je bila sprejeta z odobravanjem (pričakovana 0,2 %). Pozitivno presenečenje izvira predvsem iz naslova nemškega potrošnika. Ta je v lanskem zadnjem četrtletju ob rekordno nizki nemški brezposelnosti z veseljem odpiral denarnico za novoletna darila. Slednje se je poznalo na rasti nemškega gospodarstva, posledično pa tudi evropskega. Bolnici evroobmočja ostajata Italija in Grčija z nično oz. -0,2 % četrtletno gospodarsko rastjo.