06. 05. 2019

Pretekli borzni teden je minil v znamenju objav četrtletnih rezultatov podjetij tako v ZDA kot na stari celini in zasedanja odbora ameriške centralne banke za oblikovanje denarne politike (FOMC). Osrednji svetovni indeksi so po izraziti rasti v letošnjem letu teden zaključili blizu izhodišč.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (26.04.2019-03.05.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-03.05.2019)*
Svet - MSCI World*	-0,04%	+20,10%
ZDA - S&P 500*	-0,08%	+20,96%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,06%	+17,45%
Japonska - Topix*	zaprto	+11,07%**
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,18%	+15,28%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR,

** donosnost do vključno 26. 4. 2019 Vir: Bloomberg.

V ZDA je bila v preteklem borznem tednu v polnem teku sezona objav poslovnih rezultatov podjetij, ki se bo v prihodnjih tednih počasi pomaknila v sklepno fazo. Po podatkih družbe Thomson Reuters je samo v preteklem tednu poslovne rezultate objavilo kar 163 podjetij osrednjega ameriškega indeksa S&P 500. Do sedaj je za prvo četrtletje leta 2019 rezultate poročalo 78 % podjetij omenjenega indeksa, od tega jih je 76 % preseglo pričakovanja. Po podatkih FactSet-a so podjetja v povprečju presegla predvidevanja analitikov glede dobička na delnico za 5,6 %. V poplavi objav je v torek rezultate objavil tehnološki gigant Apple in z njimi pozitivno presenetil vlagatelje. Slednji so se osredotočili predvsem na dobro poslovanje podjetja v segmentu storitev, ki vključuje produkte, kot so iCloud, Apple Music in AppleCare. Podjetje je v omenjenem segmentu ustvarilo 11,45 miljard USD prihodkov, kar je 16 % več kot v enakem obdobju lani, ter hkrati podalo tudi optimistično napoved za drugo četrtletje. Cena delnice je po objavi poskočila za skoraj 5 %, v letošnjem letu pa že za več kot 37 % (merjeno v evrih). Nekoliko slabše rezultate je objavila družba Alphabet. Ta je sicer objavila rast dobička, ki je presegel pričakovanja, vendar pa je v preteklem četrtletju ustvarila 1 milijardo USD manj prihodkov od pričakovanj, kar je razočaralo vlagatelje. Cena delnice je po objavi upadla za 7,8 %. V četrtek je na borznem parketu odmevala tudi novica, da je slavni orakelj iz Omahe, Warren Buffett, potrdil, da je njegova družba Berkshire Hathaway kupovala delnice spletnega velikana Amazon. Po objavi novice je tečaj delnice poskočil za dobre 3 %.

V Evropi so med drugimi poslovne rezultate poročale tudi največje bančne družbe. Pozitivno presenečenje je pripravil bančni velikan s sedežem v Londonu, HSBC. V prvem četrtletju je banka ustvarila za 30,7 % več dobička pred davki kot v enakem obdobju lani. Vlagatelji so rezultate pozitivno sprejeli, saj je cena delnice po objavi poskočila za slabe 3 %. Pravo razočaranje pa je prišlo iz Danske bank. Po škandalu zaradi pranja denarja je slednja objavila 39 % nižji dobiček kot v enakem obdobju lani in znižala napoved za poslovanje v letu 2019. Cena delnice je po objavi rezultatov upadla za skoraj 10 %. Panevropski indeks Stoxx 600 je praznični teden na stari celini zaključil praktično nespremenjeno.

Onkraj luže so vlagatelji z budnim očesom spremljali tudi zasedanje odbora FOMC. Ameriški centralni bankirji so v sredo odločili, da ohranijo kratkoročno obrestno mero na trenutnih nivojih (med 2,25 % in 2,50 %), kar je bilo skladno s pričakovanji. Na tiskovni konferenci je predsednik Fed-a Jerome Powell dejal, da se trenutna nižja inflacija lahko izkaže le za "prehodno" in da centralna banka trenutno ne vidi nobenega prepričljivega razloga za premik obrestnih mer v eno ali drugo smer. S tem je nekoliko umiril pričakovanja nekaterih borznih udeležencev, ki pričakujejo znižanje obrestnih mer kasneje v letu 2019. Potrditev, da Fed-u trenutno ni potrebno dodatno spodbujati rast ameriškega gospodarstva, je prišla že v petek. Ameriški delodajalci so namreč aprila ustvarili 263.000 novih zaposlitev, kar je precej nad pričakovanji. Nivo plač se je rahlo povišal, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na najnižje nivoje od decembra 1969 in trenutno znaša zgolj 3,6 %. Za primerjavo, aprila 2009, torej pred točno 10 leti, kar približno sovpada tudi z dnom v takratni finančni krizi, je stopnja ameriške brezposelnosti znašala visokih 9 %.