Grčija gor, Grčija dol! V prvi polovici leta skorajda ni minil dan oziroma teden, ko v medijih ne bi zasledili besede Grčija. V naši tedenski publikaciji Borze v preteklem tednu se je ta petkrat zapored znašla v naslovu. Pogajanja med upniki in Grčijo so namreč kot napeta kriminalka s pogostimi in nenadnimi zasuki. Nazadnje so pogajanja s tem, ko so grški politiki odločitev o sprejemu pogojev za zadnji paket pomoči prepustili državljanom na referendumu, propadla. Grki posledično Mednarodnemu denarnemu skladu konec junija niso vrnili posojila, za nameček pa Evropska centralna banka ni odobrila povečanja zneska likvidnostnih posojil grškim bankam. Tako od ponedeljka dalje v Grčiji velja bančni praznik, ki pa ni nikogar razveselil, saj to pomeni, da so zaradi likvidnostnih (in verjetno tudi solventnostnih) težav grške banke zaprte, zaenkrat vsaj do referenduma, verjetno pa nekoliko dlje. Tisti, ki v kratkem dopustujete v Grčiji, boste torej morali evre nesti s seboj, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da kljub neomejitvi dvigov na bankomatih za tujce denarja enostavno zmanjka ali da boste več časa prebili v vrsti pred bankomatom kot na plaži. Tako se zdaj špekulira o tem, ali bo sledil izstop Grčije iz evrskega območja in ali lahko ta skrha tudi celotno evroobmočje.

Povprečen vlagatelj, ki dogajanja na borzi spremlja predvsem prek dnevnih medijev, verjetno razmišlja o premiku finančnih sredstev v bolj "varne" naložbe, kot so depoziti in obveznice. A glej ga zlomka, kljub vsem pretresom bo marsikdo začuden, da so tečaji delnic, tudi evropskih, danes v povprečju precej višji kot konec lanskega leta. Kako je to možno? V prvem prispevku bomo pogledali ključne dogodke v prvi polovici letošnjega leta, ki so do tega pripeljali, in preverili, ali so potrebne kakšne spremembe pri naših taktičnih alokacijah.

Medijski pomp o Grčiji je prav gotovo prestrašil marsikaterega vlagatelja, ki po manjši korekciji na borzi v zadnjih tednih razmišljajo o zmanjšanju tveganosti svojega portfelja. To lahko storijo bodisi prek depozitov, za katere na letni ravni dobijo manj kot 1 %, bodisi prek obvezniških naložb. A tudi pri obvezniških naložbah vlagatelji zelo verjetno ne bodo zadovoljni s pričakovano donosnostjo. Še več, z nakupom varnih evrskih obveznic se zavestno odločijo za zelo verjetno negativno realno donosnost. Trenutno je obrestna mera na 10-letni nemški dolg rahlo pod 0,8 % letno, pri čemer je pričakovana inflacija v naslednjih desetih letih na letni ravni skoraj 1,4 %. O pasteh, ki jih danes predstavljajo varne naložbe, podrobneje piše Rok Keber.

Ob dogodkih v Grčiji ne moremo mimo zimzelenega pravila, ki bi prišel prav marsikateremu vlagatelju, ki ga danes grabi panika, in sicer: »Ko se nekaj zgodi, je navadno za ukrepanje že prepozno.« Panično ukrepanje pa na dolgi rok prinaša celo podpovprečne rezultate, kar kažejo izkušnje zadnjih 200 let. Jan Grižon v zadnjem prispevku predstavlja aktualne primere zadnjih nekaj let in hkrati skuša odgovoriti, če so morda grške in v splošnem tudi evropske delnice ravno zaradi povečanega strahu med vlagatelji danes primerna naložba.

Lep pozdrav in prijetno počitniško branje,