29. 12. 2016

Za nami je turbolentno desetletje. Skoraj se je sesul svetovni finančni sistem, klecnila Evropa, cene surovin in energentov so kolapsirale, Kitajska pa se je začela ohlajati. Kljub vsemu je vlagatelj, ki je naložil v geografsko in panožno razpršeno košarico delnic svoje premoženje skoraj podvojil.

Kakšno desetletje je za nami! Preživeli smo skorajšnje sesutje finančnega sistema. Kljub evropski dolžniški krizi in napovedim o njegovem razpadu danes še vedno plačujemo z evri. Kolaps cen energentov in surovin ter ohlajanje gospodarske rasti Kitajske smo prestali zgolj z manjšimi odrgninami. Verjeli ali ne, kljub vsem omenjenim dogodkom, ki so dodobra pretresli kapitalske trge, ste z naložbo v geografsko in panožno razpršeno košarico delnic v zadnjih desetih letih skoraj podvojili[1] svoje premoženje.

Tudi leto 2016 je v veliki meri odsev zadnjega desetletja. Upad cene nafte pod 30 dolarjev na sodček v začetku leta in povečana negotovost na razvijajočih se trgih, Brexit, italijanska bančna kriza, večkratne napovedi o zlomu kitajskega bančnega sektorja zaradi nepremičninskih kreditov, napovedi o skorajšnjem stečaju Deutsche Bank, največje evropske finančne institucije, izvolitev Trumpa in odstop Renzija – vse to je zaznamovalo letošnje leto. Vse omenjeno je sicer vneslo povečano negotovost in nihajnost na borzah, a ni preprečilo 13,3 %[2] rasti globalno razpršenega portfelja. Globalno gospodarstvo je navkljub vsem dogodkom nadaljevalo z okrevanjem, za katerega pričakujemo, da se bo v prihodnjem letu še okrepilo. Močni nihaji tako navzgor kot navzdol so se na delniških trgih vedno dogajali in se bodo tudi v prihodnje. Kratkoročno so delnice namreč ena najbolj tveganih naložbenih kategorij, saj na njih močno vplivajo dogodki, ki jih danes ne poznamo (=presenečenja). A slednje na dolgoročne vlagatelje zares usodno ne vpliva. Še več, ravno zaradi te negotovosti lahko vlagatelji – kot nagrado za prevzemanje kratkoročno višjega tveganja – pričakujemo višjo donosnost.  

Vse prej omenjene negotovosti na borzah so v letošnjem letu žal močno upočasnile premik prihrankov slovenskih varčevalcev v delniške naložbe. Ti kljub ničelnim oziroma negativnim obrestnim meram tudi pri dolgoročnih ciljih še vedno raje varčujejo v depozitih. In to kljub temu, da v prihodnjih desetih letih z varčevanjem v takih najbolj varnih naložbah najverjetneje ne bodo pokrili niti inflacije, kar velja za razviti svet že desetletja. Povedano drugače: s privarčevanim zneskom bodo lahko kupili manj, kot lahko s tem zneskom kupijo danes. V trenutnih razmerah tako delnice po našem mnenju ostajajo primerjalno najbolj zanimiva opcija za varčevanje. Bolj celovit in konkreten odgovor, kam z denarjem v 2017, podajamo v nadaljevanju Analitskega pregleda.

Vse več vlagateljev se koristi in donosnosti, ki jo prinaša varčevanje v vzajemnih skladih, zaveda. Do konca novembra so namreč neto prilivi v krovni sklad NLB Skladi znašali 53 milijonov evrov. Zatorej naj se za konec v imenu celotne družbe NLB Skladi zahvalim vsem vlagateljem za izjemno zaupanje, ki ste nam ga izkazali ne samo v letošnjem letu, temveč vse od naše ustanovitve leta 2004. Z vašo pomočjo smo namreč konec novembra letos dosegli pomemben mejnik: presegli smo 1 milijardo evrov sredstev v upravljanju in se s tem tudi globalno uvrstili med srednje velike družbe za upravljanje. Verjamemo, da bomo izkazano zaupanje tudi v prihodnje upravičili s profesionalnostjo, skrbnostjo in etičnimi standardi, ki jih zasledujemo vse od začetka našega poslovanja. Želimo vam zdravo, uspešno in donosno leto 2017!