16. 12. 2013

Delniški indeksi že drugi teden zapored beležijo negativno donosnost zaradi pričakovanega umika monetarnih spodbud. Pretekli teden so sicer ponovno zaznamovale ugodne gospodarske objave z ameriškega trga, pozitivnih novic pa smo bili deležni tudi s stare celine.

Regija	V zadnjem tednu (06.12.2013-13.12.2013)*	Letos (31.12.2012 - 13.12.2013)*
Svet - MSCI World	-1,70%	+14,11%
ZDA - S&P 500	-1,81%	+19,75%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,13%	+10,75%
Japonska - Topix	-0,29%	+15,78%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,33%	-9,70%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Ob nizu solidnih ameriških gospodarskih objav, ki smo jih bili v preteklih tednih deležni skoraj brez izjeme, ter posledično povečani verjetnosti postopnega umika monetarnih spodbud ameriške centralne banke (Fed), smo minuli teden spremljali dodatne gospodarske podatke, ki potrjujejo povedano. Izjema je bilo le objavljeno število novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost, ki se je po znatnem znižanju v predhodnem tednu nepričakovano povečalo. Naj poudarimo, da je podatek na tedenski ravni precej nestanoviten ter da štiritedensko povprečje nakazuje na okrevanje ameriškega trga dela. Da se gospodarska aktivnost v ZDA krepi, pričajo tudi podatki o prodaji na drobno. Slednja se je novembra v mesečni primerjavi okrepila za 0,7 %, medtem ko so analitiki pričakovali le 0,2 % rast. Če k omenjenemu prištejemo še presenetljivo znižanje stopnje brezposelnosti na 7 % v novembru, izboljšanje razpoloženja ameriškega potrošnika v zadnjih mesecih in ustvarjanja novih delovnih mest največjega svetovnega gospodarstva, je povsem realno pričakovati umik monetarnih spodbud na zasedanju že to sredo, na kar so v svojih javnih nastopih v preteklem tednu že namignili predstavniki Fed-a. Največji tedenski upad cen ameriških delnic vse od avgusta, ki smo mu bili priča v preteklem tednu, ter pričakovanja investitorjev o zvišanju donosnosti do dospetja 10-letne ameriške obveznice do konca leta 2014 na 3,14 % (Bloomberg anketa) nakazuje, da so predvidevanja investitorjev o umiku spodbud že vključena v cene vrednostnih papirjev. Večjih nadaljnjih premikov iz tega naslova torej na kapitalskih trgih najverjetneje ne gre pričakovati.

Izmed držav stare celine sta pretekli teden presenetili Italija in Irska. Italija je namreč zadnje četrtletje pričela spodbudno, industrijska proizvodnja se je v minulem mesecu nepričakovano okrepila za 0,5 % na letni ravni, gospodarska rast v tretjem četrtletju pa je ostala nespremenjena glede na drugo četrtletje, kar pomeni, da je tretje največje evropsko gospodarstvo izšlo iz 8 mesecev trajajoče recesije.  Irska, ki je leta 2010 kot prva ranljiva evrska država zaradi močno prizadetega nepremičninskega trga, bank in trga dela, zaprosila za mednarodno finančno pomoč, je iz omenjenega programa pretekli teden izstopila. Država, ki je bila v zameno za 85 mrd EUR pomoči prisiljena izvesti ostre varčevalne in strukturne reforme, danes beleži 1,8 % gospodarsko rast ter trenutno na trgu dosega nižje obresti (zahtevan donos na irske državne desetletne obveznice je 3,5 %, potem ko je bil v času najhujših težav 14,5 %).

Še vedno šibka gospodarska rast, visoka stopnja brezposelnosti in inflacija znatno pod ciljnima 2 % ostajajo temeljni problemi evroobmočja. Predstavniki Evropske centralne banke (ECB) so tako v preteklem tednu zagotovili, da ima ECB pripravljena vsa potrebna orodja za spodbujanje gospodarstva za izhod iz krize, vključujoč negativno obrestno mero za depozite komercialnih bank. Slednje bi spodbudilo banke, da bi več posojale podjetjem.

Med objavami podjetij sta v preteklem tednu največ zanimanja vlagateljev vzbudila ameriški avtomobilski gigant General Motors ter Facebook. Ameriška vlada je po nacionalizaciji družbe v letu 2008 v minulem tednu odprodala še preostali delež v družbi General Motors. Družba je po obsežni reorganizaciji v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 4,3 mrd USD čistega dobička. Delnice družbe Facebook so po enem letu, odkar družba kotira na borzi, uvrstili v indeks S&P 500, posledično je cena delnice v preteklem tednu porasla za 11 %.

Za konec se ustavimo še na domačem prizorišču. Dolgo pričakovani rezultati pregleda bank so razkrili, da znaša kapitalski primanjkljaj slovenskega bančnega sistema po stresnem scenariju 4,7 mrd EUR, medtem ko bo za takojšnjo dokapitalizacijo treh največjih slovenskih bank potrebnih 3,012 mrd EUR. Novica, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne finančne pomoči, je povzročila znižanje donosnosti do dospetja državnih obveznic. Sama dokapitalizacija bančnega sistema bo sicer bruto dolg države povečala na 75,6 % BDP-ja, predstavlja pa pomemben korak k stabilizaciji bančnega sistema in predpogoj za oživitev gospodarske rasti.