14. 04. 2020

Potem, ko je virus pred mesecem dni povzročil visoke in strme padce na svetovnih borzah, se tečaji delnic precej hitro pobirajo. Zaslugo za rast v znatni meri pripisujemo ukrepom centralnih bank in hitrim akcijam vlad ob hkratnem umirjanju rasti števila novo zbolelih za koronavirusom.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (3.4.2020-10.4.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-10.4.2020)
Svet - MSCI World*	+9,38%	-13,64%
ZDA - S&P 500*	+10,62%	-10,83%
Evropa - DJ STOXX 600*	+7,28%	-19,59%
Japonska - Topix*	+6,44%	-14,13%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+5,25%	-17,89%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Neizpodbitno dejstvo je, da se svetovno gospodarstvo zaradi ukrepov v boju zoper pandemijo nahaja v recesiji. Iz Mednarodnega denarnega sklada so sporočili, da nas letos verjetno čaka največji upad BDP v mirnem času po letu 1933. Nemški ekonomski inštitut Ifo denimo ocenjuje, da se bo njihovo gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo skoraj za desetino. Kratkoročno gledano so napovedi precej negativne, čeprav centralne banke močno spodbujajo gospodarstvo. Samo v marcu so centralne banke držav G7 v obtok sprostile kar 1.400 milijard dolarjev, kar je kar petkrat več kot aprila 2009 na vrhuncu prejšnje krize.

Na drugi strani Atlantika je Bernie Sanders, ki mu je precej časa dobro kazalo v boju za mesto demokratskega protikandidata na jesenskih predsedniških volitvah, izstopil iz boja. V tekmi ga je premagal Joe Biden, ki spada v zmerno strujo demokratov. Sicer precej pomembna novica je ostala v senci aktualnega dogajanja. Precej več zanimanja je požela novica o tedenski rasti novih zahtevkov za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA. Številke so impresivne: že drugi teden zapored je za nadomestilo zaprosilo več kot 6 milijonov Američanov, v zadnjih 3 tednih pa skoraj 17 milijonov. Skoraj zagotovo bo stopnja brezposelnosti krepko presegla raven iz leta 2009. Pomembnejše v celotni zgodbi je to, da je večji delež brezposelnih po trenutnih predvidevanjih le začasno odpuščenih in se bodo po koncu pandemije verjetno vrnili v službe.

Ameriška centralna banka nadaljuje z neznačilnimi ukrepi. Prejšnji teden so oznanili nov sveženj ukrepov, vrednih vrtoglavih 2.300 milijard ameriških dolarjev. Nakupe obveznic širijo tudi na obveznice podjetij, ki so v zadnjem času izgubile investicijsko bonitetno oceno, hipotekarne obveznice in obveznice lokalnih oblasti. To je bilo dovolj, da je osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 dosegel najvišjo tedensko rast po letu 1974. Zgolj v treh tednih je indeks pridobil četrtino, merjeno v ameriških dolarjih. Ponovno se je pokazalo, da močnim padcem pogosto sledijo krepki odboji delniških tečajev.

Pandemija koronavirusa se v Evropi postopoma izboljšuje. Kot smo že pisali v minulih tednih, se je tudi Evropa poslužila podobnih ekonomskih ukrepov kot preostali svet. Finančni ministri držav članic evro območja so razpravljali o skupnih korona obveznicah, a še niso bili v celoti uspešni. Predvsem Nemčija in Nizozemska močno nasprotujeta skupnemu zadolževanju, medtem ko so Francija, Španija, Grčija in Italija tej ideji močno naklonjeni. Po nekaj letih zatišja se ponovno kažejo razlike v interesih med posameznimi članicami Evropske unije. Virus bo poleg dobičkov družb oklestil tudi visoko dividendno donosnost, ki so jo nudile evropske delniške naložbe. Ameriška banka Citigroup ocenjuje, da bo izplačilo dividend evropskih podjetij kar dvakrat nižje kot lansko leto.

Pretekli teden smo spremljali novo epizodo merjenja politične moči na naftnem trgu. Na srečanju organizacije OPEC+ so se države sicer dogovorile o manjši proizvodnji, vseeno pa ne dovolj, da bi ceno obvarovale pred upadom. Cena zahodno teksaške nafte (WTI Cushing) je tako pretekli teden upadla za približno 20 %. Na drugi strani pa je cena zlata, ki velja za varen pristan v težkih časih in kot zaščita pred inflacijo, dosegla najvišjo vrednost po letu 2012.