09. 04. 2018

V preteklem tednu je borzni parket poskrbel za kisle nasmeške večine vlagateljev. K padcu tečajev globalnih delnic je v pomembni meri doprineslo zaostrovanje med ZDA in Kitajsko na področju trgovinske politike. Svetla izjema je bila Evropa, kjer sta relativno ugodnejše vrednotenje ter solidni obeti za dobičke družb vodila k znatno pozitivni donosnosti trgov na stari celini.

V EUR	V zadnjem tednu (30.3.2018-6.4.2018)*	Letos (31.12.2017-6.4.2018)*
Svet - MSCI World*	-0,21 %	-3,80 %
ZDA - S&P 500*	-1,23 %	-4,12 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,24 %	-2,84 %
Japonska - Topix*	-0,24 %	-1,70 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,31 %	-1,36 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklem tednu poskrbel za nove skrbi vlagateljev na kapitalskih trgih. Pristojnim v ameriški administraciji je namreč naročil pripravo predloga dodatnih trgovinskih ukrepov proti Kitajski, potem ko je slednja na prvotne sezname carin napovedala povračilne ukrepe, ki naj bi zajeli za približno 3 milijarde USD blaga, ki ga ZDA izvozijo na Kitajsko. Tokratni ameriški seznam naj bi zajel za približno 100 milijard USD kitajskega blaga, ki bi ga ZDA obremenile z dodatnimi carinami. A Kitajska se je na nove napovedane ukrepe ZDA hitro odzvala in jasno poudarila, da se bo tudi na njih odzvala s protiukrepi.

Zaostrovanje trgovinske politike med dvema največjima gospodarstvoma je vse prej kot dobra popotnica za svetovno trgovino in posledično tudi za poslovanje družb ter donosnosti delniških trgov, zato ne preseneča pretirano, da so se vlagatelji na nov krog razkazovanja mišic med omenjenima velesilama odzvali negativno. A trgovinske peripetije v preteklem tednu niso bile edini element, ki je negativno vplival na donosnosti kapitalskih trgov. Za dodatnega je poskrbel tudi ameriški trg dela. Število zaposlenih v ZDA je namreč v marcu poraslo le za 108.000, medtem ko so analitiki pričakovali znatno več (185.000). Stopnja brezposelnosti je ostala na ravni 4,1 %, kjer vztraja že 6 mesecev. Tako nizka stopnja brezposelnosti pa že nekaj časa vpliva na rast plač. Povprečen urni dohodek zaposlenih je bil tako v marcu za 2,7 % višji kot leto prej, omenjena rast plač pa prek rasti stroškov dela vse bolj pritiska na dobičkonosnost poslovanja družb. Da sta trg dela ter splošna gospodarska kondicija ZDA v zelo dobrem stanju, je na prvi predstavitvi po nastopu funkcije poudaril tudi Jerome Powell, guverner ameriške centralne banke. Izpostavil je, da omenjene pozitivne okoliščine pomenijo, da bo Fed nadaljeval s postopnim zaostrovanjem ameriške denarne politike, in sicer predvsem z namenom, da prepreči morebitno previsoko rast cen oz. pregrevanje gospodarstva.

Za razliko od ZDA, kjer še vedno beležijo odlične makroekonomske kazalnike, pa je bil na stari celini zaznan premor oziroma zastoj pri okrevanju. Stopnja inflacija evro območja je bila v marcu na letni ravni 1,4 %, kar je bilo sicer v skladu s pričakovanji, a še vedno precej daleč od ciljne (blizu, a rahlo pod 2 %). Hkrati so za pričakovanji analitikov zaostali februarski kazalniki o maloprodaji evro območja ter nemški obseg industrijske proizvodnje. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali je šlo v konkretnem primeru le za kratkoročen zastoj, ki ga gre pripisati daljši zimi. Ne glede na nekoliko slabšo makroekonomsko sliko oziroma obete so vrednotenja evropskih delnic še vedno med bolj privlačnimi, poslovanje družb dobro, dodatno pa je Evropa trenutno manj vpeta v trgovinski spor z ZDA v primerjavi s Kitajsko, kar je za evropske vlagatelje ključnega pomena.

Zgodovina je že večkrat pokazala, da kapitalski trgi cenijo predvidljivost oziroma stabilnost okolja. S tega vidika si vlagatelji lahko le želijo, da se trenutno zaostrovanje trgovinske politike konča. Umik tovrstnega negativnega elementa bi predstavljal pozitiven pospešek za gibanje tečajev na kapitalskih trgih.