22. 02. 2016

Minuli teden se je optimizem ponovno vrnil na svetovne borze. Makroekonomski rezultati v ZDA so bili dobri, kar nakazuje, da dvig obrestnih mer in rast dolarja nista bistveno zaustavila okrevanja največjega svetovnega gospodarstva. Poleg tega je tudi Kitajska nakazala večjo aktivnost pri dodatnih spodbudah gospodarstvu.

V EUR	V zadnjem tednu  (12.2.2016-19.2.2016)	Letos (31.12.2015 - 19.2.2016)
Svet - MSCI World*	+4,57 %	-9,68 %
ZDA - S&P 500*	+3,92 %	-8,39 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+4,47 %	-10,78 %
Japonska - Topix*	+9,85 %	-12,21 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+5,28 %	-8,90 %

* cenovni indeks, preračunan v EUR, vir: Bloomberg.

Pretekli teden je število novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost v ZDA nepričakovano padlo, dodatno pa je tudi industrijska proizvodnja januarja zrasla bolj od pričakovanj in največ od konca leta 2010. To je pomirilo vlagatelje, ki so bili zaskrbljeni, da bo ohlajanje razvijajočih se trgov in nedaven dvig ključne obrestne mere v ZDA zavrl okrevanje ameriškega gospodarstva. Poleg tega so iz ameriške centralne banke (Fed) sporočili, da bodo pri odločitvi o nadaljnjih dvigih obrestne mere upoštevali tudi nihanje na kapitalskih trgih, zaradi česar lahko pričakujemo, da Fed ne bo hitel z dodatnimi restriktivnimi ukrepi. Januarja je za več od pričakovanj zrasla osnovna (»core«) inflacija, kar je po eni strani znak, da imajo ameriška podjetja nekoliko več manevrskega prostora pri postavljanju cen, po drugi strani pa rastoča inflacija povečuje pritisk na dvigovanje obrestne mere.

Tudi novice s Kitajske so bile relativno ugodne, saj je bila ob aktivnem boju vlade proti ohlajanju gospodarstva obseg novih posojil bank znatno nad pričakovanji, kar nakazuje na krepitev gospodarstva. Kitajska centralna banka je začela z dnevnimi operacijami na prostem trgu, delno v povezavi s postopno deregulacijo bančnega sistema, delno pa z namenom, da umiri pritisk na odliv kapitala s Kitajske zaradi pričakovanj vlagateljev o nadaljnjem upadu renminbija glede na dolar. Optimizma na trgih niso skazile niti slabše objave na Japonskem. Gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju preteklega leta se je na letni ravni znižala za 1,4 %, kar je celo večji upad od pričakovanj. Upad je predvsem posledica šibkega domačega povpraševanja, kar spodkopava tako ukrepe vlade Abeja kot tudi prizadevanja japonske centralne banke, ki želita z ukrepi spodbuditi trošenje Japoncev.

Potem, ko je cena nafte dosegla novo dno, sta se Rusija in Savdska Arabija, dve največji proizvajalki nafte, dogovorili, da zamrzneta proizvodnjo nafte pri trenutnih količinah. Gre za enega redkih dogovorov med članico in nečlanico organizacije OPEC v zgodovini. Skladno s tem je cena nafte minuli teden porasla, kar je pozitivno odmevalo tudi na kapitalskih trgih, saj je dogovor vpeljal nekoliko več stabilnosti v trenutno še vedno precej negotovo naftno zgodbo. Trenutno sta največji uganki Irak in Iran. Medtem ko prvi potrebuje sredstva za boj proti islamski državi in je težko pričakovati, da bo zmanjšal proizvodnjo nafte, pa se Iran upira zmanjšanju, potem ko so mu januarja po dolgih letih ukinili sankcije, ki so med drugim omejevale možnosti za prodajo nafte.

Navkljub pozitivnim premikom v zadnjem obdobju je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znižala pričakovanja za bodočo globalno gospodarsko rast. Organizacija opozarja predvsem na slabšanje razmer v Braziliji, Nemčiji in ZDA. Za ZDA največje tveganje predstavlja zmanjševanje izvoza kot posledica močnejšega dolarja ter zastoji pri investicijah v energetskem sektorju zaradi padajoče cene nafte. Največje tveganje za trge v razvoju pa predstavlja volatilni valutni tečaji in visok javni dolg. Globalna rast naj bi tako letos znašala 3,0 %, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Upadala naj bi tudi kitajska gospodarska rast, ki naj bi bila po predvidevanjih letos 6,5-odstotna, naslednje leto pa samo še 6,2-odstotna.

Evropo kljub solidnemu gospodarskemu okrevanju pestijo bolj politične težave, ki so proti koncu tedna zavrle sicer visoko rast evropskih borz v začetku tedna. Velika Britanija je namreč zaostrovala retoriko z ostalimi članicami in zahtevala sprejetje zanjo nekaterih ključnih reform, sicer je grozila z izstopom iz Evropske Unije. Velika Britanija si želi predvsem več avtonomije znotraj EU tako na področju migrantske politike kot tudi na splošni zakonodajni ravni. Pogajanja so v petek po zaključku trgovanja obrodila sadove, saj so dosegli dogovor, britanski premier Camerun pa je že dejal, da bo podprl ohranitev Velike Britanije v EU na naslednjem referendumu.