22. 12. 2014

Kaotičen začetek tedna! Vrednost ruskega rublja je v torek znotraj dneva zanihala za skoraj 30 %, cena severnomorske nafte Brent pa je upadla pod 60 dolarjev. Vse to je negativno vplivalo na borze po svetu. Sredi tedna je na borzni parket znova stopila ameriška centralna banka (Fed) in pokazala svoje mišice. Rezultat: najvišja rast ameriških delnic na dan zasedanja Fed-a v letošnjem letu in izjemen zaključek tedna na borzah.

Regija	V zadnjem tednu (12.12.2014-19.12.2014)*	Letos (31.12.2013 - 19.12.2014)*
Svet - MSCI World*	+4,31%	+16,45%
ZDA - S&P 500*	+5,24%	+26,20%
Evropa - DJ STOXX 600*	+2,95%	+3,67%
Japonska - Topix*	+1,56%	+7,32%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,44%	+6,13%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Začetek pretekla tedna je bil popolnoma v znamenju Rusije in nafte. V ponedeljek ponoči je namreč ruska centralna banka z namenom zaustavitve upada vrednosti svoje valute dvignila ključno obrestno mero z 10,5 % na 17 % oziroma za največ od delnega ruskega bankrota leta 1998. Po zvišanju ključne obrestne mere je ruski rubelj najprej pridobil na vrednosti, a v nadaljevanju se je depreciacija rublja nadaljevala in rubelj je dan, kljub temu da je znotraj dneva izgubil že skoraj 30 % svoje vrednosti, zaključil slabih 7 odstotkov nižje od izhodišča. Nadaljnje upadanje cene nafte, severnomorska nafta Brent je namreč v začetku tedna upadla pod 60 USD, namreč negativno vpliva na rusko gospodarstvo, čigar 50 % proračunskih prihodkov izvira iz z nafto in plinom povezanih dejavnosti. Ruska centralna banka je podala oceno, da se bo rusko gospodarstvo v 2015 skrčilo za 4,7 %, če cena nafte ostane na trenutnih nivojih. Evropsko ameriške gospodarske sankcije ter visoke obrestne mere še dodatno hromijo rusko gospodarstvo.

Rusija je posledično v nadaljevanju tedna vendarle sprejela določene ukrepe, ki so zajezili depreciacijo rublja. Ruska oblast je tako najprej spremenila računovodske standarde za banke, s čimer želijo zmanjšati povpraševanje bank po dolarjih zaradi upada vrednosti rublja. Poleg tega je oblast konec tedna odobrila tudi 16,5 milijard evrov visoko dokapitalizacijo ruskih bank. Ruski ekonomski minister je hkrati trge pomiril z izjavo, da ne bodo uvedli omejitev na kapitalske tokove. Dodatno je vlagatelje pomiril v svojem tradicionalnem govoru konec leta tudi ruski predsednik Putin z izjavo, da se mora rusko gospodarstvo prilagoditi novim razmeram, ki bi lahko privedle tudi do cene nafte 40 dolarjev za sodček.

Za močan optimizem v drugem delu tedna je zopet poskrbel Fed. ZDA solidno okrevajo, kar so potrdili tudi gospodarske objave za november. Industrijska proizvodnja je tako porasla najbolj v zadnjih devetih mesecih, zasedenost kapacitet pa dosegla najvišje nivoje od zadnje recesije. Posledično so ob padajoči brezposelnosti vlagatelji pričakovali, da je prvi dvig ključne obrestne mere po letu 2006 že zelo blizu. A na zasedanju Fed-a so centralni bankirji pričakovanja o morebitnem dvigu prestavili vsaj do aprila prihodnje leto, pri čemer so poudarili, da bo morebiten dvig odvisen tudi od nadaljnjih dogodkov v ZDA in preostalem svetu. Upad cene nafte in ostalih surovin je namreč znižal novembrsko inflacijo (1,3 % na letni ravni) precej pod ciljno pri 2 %. Poleg tega negotovost v Rusiji ter upočasnitev rasti na Kitajskem, v evroobmočju in državah proizvajalkah nafte vnaša tudi negotovost glede morebitnega vpliva na ameriško gospodarstvo. Na dan zasedanja so tako ameriške delnice porasle najbolj v letošnjem letu, zamik pri dvigu obrestne mere pa je dvignil tudi druge borze po svetu. Evropske delnice so denimo pretekli teden zabeležile najvišji tedenski skok vrednosti v letošnjem letu.

Nekako v senci Fed-a je ostala švicarska centralna banka (SNB), ki je prvič po letu 1970 znižala depozitno obrestno mero, po kateri lahko banke posojajo centralni banki, pod 0 % na -0,25 %. S tem je SNB namreč želela zajeziti pritok švicarskih frankov kot posledico ruske valutne krize in tako zmanjšati pritisk na rast njegove vrednosti.

Konec preteklega tedna se je stanje v Rusiji umirilo, a nadaljnji dogodki bodo odvisni predvsem od prihodnjega gibanja cene nafte, od katere je Rusija močno odvisna. S tem ko OPEC na zadnjem zasedanju ni zmanjšal proizvodnje nafte, se je boj na naftem trgu še zaostril. Zaenkrat vsi igralci z namenom pridobivanja tržnega deleža čakajo, kdo bo prvi prisiljen zmanjšati proizvodnjo in katere družbe bodo sposobne preživeti takšne cene nafte. Ameriške družbe, ki se ukvarjajo z razvojem naftnih vrtin, so denimo v letošnjem letu izgubile že več kot 30 % svoje vrednosti. Glede na težave posameznih igralcev razplet morda niti ni več tako oddaljen.