Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
15. 10. 2018
Na kapitalskih trgih že kar nekaj časa ni bilo takih pretresov, kot smo jih videli pretekli teden. Padci na borzah so bili posledica več dogodkov: Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti, povečan strah vlagateljev pred učinki trgovinske vojne in rast zahtevanih donosnosti ameriških obveznic.
Svet - MSCI World*
-4,47%
+4,09%
ZDA - S&P 500*
-4,48%
+9,24%
Evropa - DJ STOXX 600*
-4,59%
-4,86%
Japonska - Topix*
-4,05%
-0,15%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*
-2,45%
-9,89%
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Pretekli teden so se ob odsotnosti drugih novic vlagatelji začeli osredotočati predvsem na tveganja za globalno gospodarstvo, kar je vneslo nervozo na kapitalske trge. V sredo je indeks strahu za ZDA porasel za kar 44 %! Hkrati se je vrednost osrednjega ameriškega indeksa S&P 500 znižala za dobre 3 %, tehnološkega Nasdaqa pa celo za dobre 4 %. Padali so tudi indeksi po preostalih trgih, tako je kitajski indeks CSI 300 letos izgubil že več kot petino svoje vrednosti. Razprodaja pa je obšla obveznice razvitih in dobro stoječih ekonomij, saj se je del denarja iz delniških trgov prelil v bolj varne obvezniške naložbe. Visoki dnevni padci v sredo in četrtek so bili posledica več negativnih novic. Mednarodni denarni sklad je tako prvič po letu 2016 znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Vlagatelji so večjo pozornost dali tudi Italiji, ki z visoko zadolženostjo in manj uravnoteženim predlogom proračuna predstavlja grožnjo evroobmočju, in zapletom glede trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Vseeno pa je zaključek tedna prinesel nekaj optimizma na trge, saj je večina borz zadnji trgovalni dan končala v pozitivnem območju.
Rastoče obrestne mere v ZDA pa so bile ključni dejavnik pri preplahu v preteklem tednu. Največje gospodarstvo na svetu, ZDA, je v zelo dobri kondiciji, o čemer pričajo tudi podatki o njihovi stopnji brezposelnosti. Le-ta je na najnižji ravni od leta 1969 in znaša le 3,7 %. Letos je ameriška centralna banka že trikrat dvignila ključno obrestno mero, vseeno pa so analitiki skoraj soglasni, da bomo letos priča še enemu dvigu obrestne mere. Hkrati rastejo tudi zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic na daljšem delu krivulje. Centralni bankirji so tako pod čedalje večjim pritiskom, saj imajo na eni strani nevarnost pregrevanja ameriškega gospodarstva, na drugi strani pa Donalda Trumpa, ki javno kritizira Fed-ovo višanje obrestnih mer. Slednje negativno vpliva na pričakovano gospodarsko rast, ki jo Trump potrebuje pred novimi predsedniškimi volitvami leta 2020.
Na trgih v razvoju je potrebno omeniti brazilske volitve. V prvem krogu je zmago slavil Jair Bolsonaro, ki je predvolilni kampanji zagotavljal, da se bo odločno boril proti korupciji, z osvojenimi skoraj 47 % glasovi. Bolsonaro se zavzema za večjo neodvisnost brazilske centralne banke in privatizacijo podjetij v državni lasti. Kapitalski trgi so njegov rezultat pospremili z navdušenjem, saj se je evrska vrednost brazilskega delniškega indeksa kljub negativnemu tednu za globalne borze zvišala za 8,56 %. Hkrati je Kitajska, drugo največje svetovno gospodarstvo, že četrtič letos znižala zahtevane rezerve poslovnih bank, s čimer hočejo spodbuditi posojanje njihovih bank in ublažiti morebitne negativne posledice trgovinske vojne.
Pri podjetniških novicah velja izpostaviti kitajskega internetnega giganta Tencent, ki je od vrha konec januarja izgubil že več kot 35 %, kar skupaj znese dobrih 166 milijard evrov tržne kapitalizacije in zavzema prvo mesto na lestvici največjih »izgubarjev« v letošnjem letu. Razlog za tak padec gre deloma pripisati kitajski komunistični partiji, ki z namenom večjega nadzora nad mediji in oglaševanjem zavira rast dejavnosti videoiger, kar se negativno pozna na poslovanju družbe.
Višji upravitelj premoženja
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.