11. 12. 2013

Celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada so dober indikator stroškovne učinkovitosti. Vlagatelji, ki se pri odločitvi o tem, kateri vzajemni sklad izbrati, opirajo tudi na celotne stroške poslovanja, lahko tekom varčevanja ustvarijo precejšnje prihranke.

Z izjemo vstopnih in izstopnih stroškov so vsi ostali stroški, ki bremenijo vlagatelja v vzajemne sklade, posredni. Vključeni so torej v izračun vrednosti enote premoženja (VEP). Med posredne stroške tako uvrščamo stroške, kot so upravljavska provizija, skrbniška provizija, revizija vzajemnih skladov, stroški plačilnega prometa, borznega posredovanja, preknjižb vrednostnih papirjev ipd. Naštete stroške v grobem prikazuje kazalnik Celotni stroški poslovanja, ki je za vlagatelje na dolgi rok verjetno najpomembnejši kazalnik stroškovne učinkovitosti izbranega vzajemnega sklada.

Celotni stroški poslovanja 

Celotni stroški poslovanja so javno objavljeni v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelja posameznega podsklada, ki ga mora vsak prodajalec vzajemnih skladov vlagatelju izročiti že pred pristopom k pravilom vzajemnega sklada.

V družbi NLB Skladi smo od začetka poslovanja dalje zavezani stroškovni učinkovitosti upravljanja premoženja. Zlasti zaradi zelo konkurenčnih upravljavskih provizij so naši celotni stroški poslovanja za vse tipe podskladov bistveno nižji od povprečja konkurence, kar potrjujejo podatki v spodnji tabeli.

Tabela 1:   Primerjava celotnih stroškov poslovanja podskladov krovnega sklada NLB Skladi in vzajemnih skladov konkurence po tipih skladov.

	Delniški podskladi	Mešani podskladi	Obvezniški podskladi
NLB Skladi	2,25 %	1,83 %	1,01 %
Povprečje konkurence	2,70 %	2,08 %	1,30 %
Razlika v %	-16,70 %	-12,10 %	-22,64 %

 Vir: Letna poročila vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje za leto 2012.

Celotni stroški poslovanja zmanjšujejo realizirano donosnost vlagatelja in so prikazani v odstotkih na letni ravni. Kot je razvidno iz Tabele 1, vlagatelj v povprečni delniški podsklad krovnega sklada NLB Skladi zgolj iz naslova celotnih stroškov poslovanja lahko pričakuje za 0,45 % točk višjo letno donosnost od vlagatelja v povprečni konkurenčni delniški vzajemni sklad, in to ob predpostavki enako uspešne kakovosti upravljanja.

Zakaj so celotni stroški poslovanja tako pomembni?

Celotni stroški poslovanja vlagatelje bremenijo skozi celotno obdobje varčevanja v vzajemnem skladu. Daljša kot je ročnost varčevanja, bolj pomembni so celotni stroški poslovanja in večji so prihranki vlagatelja, ki se odloči za stroškovno bolj učinkovit vzajemni sklad.

Slika 1: Primerjava gibanja naložbe v vrednosti 100.000 EUR.

 Vir: Lastni izračuni.

Hipotetični primer v Sliki 1 prikazuje gibanje vrednosti naložbe v povprečni delniški podsklad krovnega sklada NLB Skladi in povprečni konkurenčni delniški podsklad slovenskih družb za upravljanje. V obeh primerih je predpostavljena naložba v višini 100.000 EUR. Za oba podsklada je predpostavljena enaka letna donosnost pred stroški v višini 9 % nominalno (dolgoročno zgodovinsko povprečje za razvite delniške trge). Prihranki zaradi odločitve za stroškovno bolj učinkovit vzajemni sklad so nezanemarljivi in z daljšanjem ročnosti varčevanja eksponentno naraščajo.  Po petih letih varčevanja, kar je minimalna priporočljiva doba za naložbo v delniški podsklad, je vlagatelj v NLB Sklade v primerjavi s povprečjem konkurence prihranil že dobrih 2.000 EUR, v desetih letih slabih 7.000 EUR in po dvajsetih letih varčevanja za več kot 25.000 EUR.

Zaključek

Daljša kot je doba varčevanja, bolj se splača izbrati stroškovno učinkovit vzajemni sklad. Prav tako ne gre verjeti akcijam brez vstopnih stroškov, saj gre le za enkratni prihranek, ki ga lahko višji celotni stroški poslovanja v celoti izničijo prej kot v dveh letih varčevanja. Glede na to, da so celotni stroški poslovanja javen podatek in del ključnih informacij za vlagatelje, ki jih mora vsaka družba za upravljanje vlagatelju izročiti pred pristopom k varčevanju, skrbnost pri izbiri stroškovno učinkovitega vzajemnega sklada ne bo prezahtevna.