Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
03. 06. 2015
Grški vladi zmanjkuje časa in denarja. V kolikor se v prihodnjih dneh s svojimi upniki ne dogovori glede izvedbe reform, bo predvidoma že ta mesec ostala brez denarja za plačilo vseh izdatkov. Prejem zadnjega obroka v višini 7,2 mrd EUR iz obsežnega 240 mrd evrov težkega programa reševanja Grčije je torej eden ključnih dogodkov v zgodbi o obstoju Grčije v EMU.
Ključen vzrok današnjih težav Grčije je gospodarski model, ki ga je Grčija razvila že pred desetletji. Obsežna in neučinkovita javna uprava, nacionalni šport v obliki neplačevanja davkov in previsoki socialni transferji so državo pahnili v spiralo povečevanja naraščajočega proračunskega primanjkljaja in zadolževanja. Grška blaginja, ki je v preteklosti temeljila na tujih posojilih, je tako povečevala državni dolg, ki se je leta 2009 povzpel preko dolgoročne vzdržne meje 120 % BDP.
Slika 1: Zapadlost grškega dolga v prihodnjih mesecih (v mrd EUR) [1]
Samo junija mora Grčija povrniti za več kot 7 mrd evrov dolga, za izplačilo plač, pokojnin in drugih socialnih transferjev pa mesečno potrebuje še dodatni 2 mrd evrov. Prvo vračilo Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) v višini 308 mio evrov zapade že 5. junija. Nič bolj optimistična ni napoved za poletje, ko mora vrniti za več kot 10 mrd evrov dolga. Previsok znesek za plačilo v tako kratkem času? Grčija naj bi predvidoma junija ostala brez denarja, saj je že prejšnji mesec izčrpala vse domače rezerve za izplačilo plač.
Z neplačilom dolga Grčija tvega izgubo likvidnostne pomoči Evropske centralne banke (ECB), ki edina ohranja tako bančni sistem kot s tem državni proračun nad gladino. Grške banke so zaradi visokega odliva depozitov v času krize (100 mrd evrov, 30 mrd evrov samo v zadnjih 5 mesecih) skoraj v celoti odvisne od likvidnostne pomoči programa ELA (Emergency Liquid Assistance), ki jo zagotavlja ECB. Neuspešen dogovor z upniki bi prikrajšal grške banke za likvidnost, kar bi opustošilo bančni sektor in posledično državo. Grčija bi ponovno prevzela (verjetno) drahmo, utrpela takojšnjo devalvacijo in inflacijo, gospodarstvo pa bi utrpelo globoko recesijo. Medtem bi večji del dolga ostal v tujih valutah in plačila bi bilo potrebno poravnati, prihranki prebivalstva pa bi skopneli.
Struktura grškega dolga se je v zadnjih 3 letih močno spremenila. Medtem, ko je leta 2010 pretežni delež dolga bremenil evropske banke (85 %), se je izpostavljenost evropskih bank do grškega dolga do danes znižala na 15 %, breme pa v večji meri preneslo na evropske države, MDS in ECB. Bojazen neplačila dolga in prenos krize na evropski bančni sektor, ki bi takrat ohromil evropsko gospodarstvo, danes zaradi razpršenosti imetništva dolga znižuje tveganje. Ob pripravljenosti ECB in obsežnem programu odkupovanja državnih obveznic pa je tovrstni scenarij tudi bolj obvladljiv. Čeprav tveganje prenosa krize na druge periferne države Evropske unije ostaja, so problematične članice (Španija, Italija, Portugalska) kot tudi evropsko gospodarstvo nasploh danes v precej boljši kondiciji kot tri leta nazaj.
Najverjetnejši scenarij razvoja grških težav predstavlja dogovor o sprostitvi denarne pomoči z jasnimi pogoji izvedbe reform. Sredozemski državi bi tako zagotovili potrebna denarna sredstva in dolgoročno vzdržne javne finance. Glede na štiri mesece trajajoča pogajanja in pritisk na lajšanje bremena dolga s strani Grčije bi upniki lahko pristali tudi na delen odpis in zlasti na reprogramiranje dolga, čeprav je slednje manj sprejemljivo za »severne« evropske države. Takšna odločitev bi namreč znižala reformna prizadevanja drugih »južnih« perifernih držav, katerih letna bremena izdatkov za obresti so že danes, v razmerju do gospodarske aktivnosti, višja od grških.
Kljub grškim težavam so evropske delnice v letošnjem letu pridobile skoraj 15 odstotkov vrednosti, medtem ko grške naložbe od nastopa politične krize v decembru beležijo 20 odstotno izgubo. Zdi se, da vlagatelji izstop Grčije in širitev krize v evro območje ocenjujejo kot manj verjetno in manj boleče za negrške Evropejce.
[1] Vir: Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Bankf of Greece.
Namestnica direktorja Sektorja upravljanja portfeljev
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.