20. 04. 2015

Po rekordih, doseženih pred dobrim tednom, je bilo trgovanje na kapitalskih trgih v preteklem tednu nekoliko bolj nestanovitno. Vsi pomembnejši svetovni delniški indeks so pretekli teden zaključili nižje kot teden poprej. Razlogov je bilo več, predstavljamo jih v nadaljevanju.

RegijaV zadnjem tednu (10.4.2015-17.4.2015)*Letos (31.12.2014 - 17.4.2015)*
Svet - MSCI World* -2,31% +16,15%
ZDA - S&P 500* -2,71% +13,47%
Evropa - DJ STOXX 600* -2,24% +17,85%
Japonska - Topix* -0,73% +27,85%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -0,97% +22,39%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Nervozo na kapitalskih trgih je bilo čutiti predvsem v petek zjutraj zaradi nekajurnega nedelovanja sistema Bloomberg, ki ga veliko profesionalnih vlagateljev uporablja za trgovanje, ažurno spremljanje novic in zajem različnih podatkov. Negotovost, pa čeprav tehnične narave, je prispevala k negativnemu razpoloženju med vlagatelji. Tržni udeleženci širom po svetu prav tako niso z navdušenjem sprejeli kitajskega načrta za omejitev pregrevanja domačega borznega trga (v petek so kitajske delnice v povprečju dosegle 7-letni vrh) v smeri zmanjšanja uporabe finančnega vzvoda pri nakupu delnic in zvišanja možnosti prodaj na kratko.

Še kako so ponovno postali živi grški problemi, ki so v zadnjih tednih izginili z naslovnic, a se je preteklem tednu ponovno okrepilo spoznanje, da omembe vrednega napredka v pogajanjih med Grčijo in njenimi upniki ni bilo. Evropska centralna banka je opozorila hčerinske banke grških bank po Evropi, naj zmanjšajo izpostavljenost do grških državnih obveznic zaradi povečane možnost bankrota države južnega Balkana. Donosnost do dospetja triletne grške obveznice je presegla 27 % letno, medtem ko nemške 10-letne državne obveznice prinašajo rekordno nizko donosnost do dospetja (+0,08 % letno).

Mnogo bolj severno še vedno odmeva poteza finske Nokie (-5,67 % na tedenski ravni), ki je napovedala prevzem konkurenčnega francoskega podjetja (Alcatel-Lucent) za 16,5 mrd EUR. Skupno podjetje bi tako postalo drugo največje na svetu po tržnem deležu opreme za telekomunikacijsko oziroma brezžično infrastrukturo. Pred Nokio bi ostal le še švedski Ericsson, največje finsko podjetje po tržni kapitalizaciji (približno 28 mrd EUR) pa bi po tržnem deležu prehitelo za zdaj še drugi kitajski Huawei.

Zgodba Nokie je zanimiva z več vidikov, saj je bil še pred nekaj leti finski velikan vodilni na trgu mobilnih telefonov. Prepozen in neposrečen vstop na trg pametnih telefonov je podjetje spravil na kolena, zaposlene ob službo, cena delnica je izgubila več kot 90 % vrednosti. Podjetje se je za preživetje moralo odpovedati enoti mobilne telefonije, ki jo je leta 2013 prodalo Microsoftu. Od svojega dna, doseženega v letu 2012, je cena delnice porasla že za več kot 400 %. Do preteklega vrha delnici sicer manjka še več kot 800 % rasti oziroma več kot 25 let ob predpostavki povprečne letne nominalne donosnosti za delnice (9 % letno). Morda se podjetje lahko hitreje vrne na pota stare slave od nadaljnji specializaciji v segmentu infrastrukturne opreme, tudi s pomočjo dobro porabljene kupnine, ki bi jo lahko dobilo z odprodajo poslovne enote HERE. Le-ta je ena vodilnih na področju inteligentnega lokacijskega sistema v povezavi s podatki v oblaku, kartografije in navigacije, ki jo poleg običajnih uporabnikov na pametnih telefonih uporabljajo tudi svetovna podjetja v svojih produktih (BMW, Daimler, Microsoft, Samsung, Toyota, itd.).

Eden od konkurentov Nokie na omenjenih področjih je tudi tehnološki velikan Google (- 4,64 % na tedenski ravni), ki pa se ravnokar sooča z obtožbami Evropske komisije o zlorabi prevladujočega položaja na več področjih. Google ima pri uporabi spletnih iskalnikov v Evropi več kot 90 % tržni delež (v ZDA »zgolj« nekaj čez 60 %), kar naj bi spretno uporabljal pri favoriziranju svojih ostalih storitev na račun konkurenčnih ponudnikov. Nadaljevanje postopka proti Googlu bi lahko relativno pomembno vplivalo na zmožnost ustvarjanja prihodkov v Evropi v okviru trenutnega poslovnega modela, poleg tega mu lahko Evropska komisija naloži kazen v znesku 10 % letnih prihodkov (6,6 mrd USD).

V tem tednu bodo podjetja, predvsem v ZDA, nadaljevala z objavi rezultatov za prvo četrtletje. Če se po jutru dan pozna, lahko pričakujemo rahlo preseganje napovedanih dobičkov in težave pri doseganju predvidenih prihodkov.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Simon Logar, mag.
Simon Logar, mag.

direktor sektorja investicijskih skladov

Vsi članki avtorja