02. 01. 2013

Evropa je v 2012 sicer zašla v rahlo recesijo, a evropska dolžniška kriza se od poletja dalje umirja, s tem pa se zmanjšuje glavna ovira za višanje cen evropskih delnic. Ameriško gospodarstvo je nadaljevalo z zmernim okrevanjem, do omembe vrednih finančnih pretresov ali šokov pa ni prišlo niti v preostalem delu sveta. V takem okolju so bile relativno visoko donosne praktično vse naložbene kategorije (npr. delnice in podjetniške obveznice), še najmanj donosne pa so bile v 2012 naložbe, ki so v začetku leta veljale za najvarnejše v negotovih časih (npr. zlato, gotovina, nemške kratkoročne obveznice,..). Delniški svetovni indeks (MSCI World Index) je tako v preteklem letu na primer porasel za dobrih 11 %.

Za evropsko gospodarstvo je bilo leto 2012 precej težavno, saj je zdrsnilo v recesijo. Problematične države so izvajale nepriljubljene varčevalne ukrepe, ki so sicer nujni, a na kratek rok hromijo gospodarsko rast. Recesiji navkljub so se evropske delnice v preteklem letu v povprečju podražile za skoraj 15 %, kar je predvsem posledica optimizma vlagateljev glede doslej sprejetih ukrepov, namenjenih blažitvi krize. Pomembno vlogo je odigrala Evropska centralna banka (ECB) z nadaljevanjem ohlapne denarne politike, evropski voditelji pa so v 2012 navkljub trenjem dosegli dogovore o oblikovanju stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) ter o oblikovanju fiskalne in bančne unije. Evroobmočje je posledično bolj povezano kot kdajkoli prej, vse omenjeno pa preprečuje oziroma blaži evropske dolžniške težave. Tudi Grčija navsezadnje ni izstopila iz evroobmočja.

Bolje se je v 2012 odrezalo ameriško gospodarstvo, kjer je bila na primer samo v tretjem četrtletju gospodarska rast 3,1 % (preračunano na letno raven). Optimizem veje predvsem zaradi očitnega trenda upadanja brezposelnosti ter znakov oživitve nepremičninskega trga. Tudi tu je pomembno vlogo igrala centralna banka (FED), ki je septembra začela z novim valom t.i. kvantitativnega sproščanja (QE3). Še največ skrbi je povzročilo predvideno višanje davčnih stopenj konec leta (angl. Fiscal Cliff).

Dobro se je odrezal tudi slovenski delniški trg, saj je borzni indeks SBITOP lani predvsem zaradi obetov privatizacije in prevzemov zrasel za 7,8 %. Nadpovprečno so na vrednosti pridobile tudi obveznice, z izjemo tradicionalno varnih obveznic (npr. kratkoročne nemške ali ameriške obveznice). Umiritev razmer je bila najbolj blagodejna za bančne vrednostne papirje.

Še enkrat več se je pokazalo, da gospodarska rast direktno ne vpliva na rast borznih trgov, temveč so ključnega pomena pričakovanja vlagateljev glede prihodnje rasti, zaradi česar so v povprečju bolj pridobile delnice iz težavnih, kot pa stabilnih gospodarstev. Leto 2012 je bilo torej navkljub vsem težavam za vlagatelje v vrednostne papirje zelo donosno, kar se je odrazilo tudi na podskladih krovnega sklada NLB Skladi in napovedujemo, da se bo rast zaradi splošnega zmanjševanja strahu prenesla tudi v letošnje leto.

 

Podsklad krovnega sklada NLB Skladi -	Donosnost v 2012 (30.12.2011-31.12.2012)
Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški	+19,72 %
Dinamični razviti trgi delniški	+16,71 %
Farmacija in zdravstvo delniški	+16,06 %
Razvita Evropa delniški	+14,55 %
Azija delniški	+14,32 %
Visoka tehnologija delniški	+13,98 %
Visokorastoča gospodarstva delniški	+13,05 %
Globalni delniški	+11,37 %
Svetovni razviti trgi delniški	+10,27 %
Slovenija delniški	+  9,94 %
Globalni uravnoteženi	+ 8,89 %
Podjetniške obveznice EUR	+8,29 %
Nova Evropa uravnoteženi	+7,12 %
Zahodni Balkan delniški	+2,12 %
Naravni viri delniški	-2,27 %