Slovenska zakonodaja (Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje - ZISDU-3) zahteva, da vzajemne sklade oblikuje in upravlja posebej za ta namen ustanovljena družba - družba za upravljanje.

Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., je registrirana kot družba za upravljanje v 100-odstotni lasti Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Družba NLB Skladi opravlja dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih. Krovni sklad sestavljajo podskladi, ki jih opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika. Sredstva in obveznosti posameznega podsklada so ločena od sredstev in obveznosti drugih investicijskih skladov in podskladov ter ločena od sredstev in obveznosti družbe za upravljanje in skrbnika premoženja krovnega sklada. Pri prehajanju med različnimi podskladi istega krovnega sklada lahko vlagatelj uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala. Za večino neprofesionalnih varčevalcev predstavlja varčevanje v krovnih skladih najboljši možni posredni način za varčevanje v vrednostnih papirjih.

Podsklad je del krovnega sklada, ki ima svojo naložbeno politiko. Zanj se ločeno izračunava in objavlja dnevna vrednost enote premoženja (VEP). Vsebinsko je podsklad enak vzajemnemu skladu, le da nudi večje davčne ugodnosti, zato pogosto tudi za podsklad uporabljamo izraz vzajemni sklad.

Poleg zakonodaje in optimizacije poslovanja so ključni razlogi za preoblikovanje predvsem v prednostih za stranke, kot npr. davčne ugodnosti pri prehodih med podskladi, pristop k enem ali več podskladov krovnega sklada NLB Skladi.

Vzajemni skladi vlagateljem nudijo vrsto pomembnih prednosti:

• učinkovito zmanjšanje tržnega tveganja z razpršitvijo naložb,
• profesionalno upravljanje premoženja,
• visoka likvidnost naložbe,
• vzdrževanje discipline in zmernosti pri varčevanju,
• prihranek časa,
• enostavnost varčevanja,
• davčne prednosti,
• programi varčevanja (varčevalni načrti, avtomatično reinvestiranje dividend in obresti).

Bistvene informacije o krovnem skladu NLB Skladi lahko pridobite v Prospektu krovnega sklada NLB Skladi in Dokumentu s ključnimi informacijami posameznega podsklada. Dodatne informacije o poslovanju krovnega sklada lahko pridobite v zadnjem objavljenem revidiranem letnem in polletnem poročilu krovnega sklada. Vsa ta gradiva so vlagateljem brezplačno na razpolago na vseh pooblaščenih vpisnih mestih, kot tudi na spletni strani.

Ključne prednosti podskladov krovnega sklada NLB Skladi so:

• široka razpršitev premoženja na različne vrednostne papirje v skladu z naložbeno politiko posameznega podsklada in zato pomembno zmanjšanje tržnega tveganja pri naložbah v vrednostne papirje,
• vlagatelji so tako izpostavljeni predvsem tržnemu tveganju, ki ga z razpršitvijo premoženja v vrednostne papirje ni moč odpraviti (zlasti tveganju splošnega padca tečajev delnic na kapitalskih trgih in neugodnih splošnih sprememb obrestnih mer), v manjši meri pa je donosnost podskladov odvisna od posebnih dejavnikov, ki vplivajo na donosnost delnic in obveznic posameznih izdajateljev,
• premoženja podskladov profesionalno upravljajo izkušeni upravitelji, ki imajo zaledje v borznih analitikih,
• premoženje podskladov se upravlja na discipliniran aktivni način in na strateški oziroma dolgoročni podlagi, v bistveno manjši meri pa na špekulativni podlagi,
• premoženje podskladov se nalaga predvsem v obveznice večjih izdajateljev, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da obstaja velika verjetnost izplačila obveznosti do lastnikov obveznic in v delnice večjih družb, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da imajo ugodno dolgoročno prespektivo poslovanja,
• preprost pristop k podskladom in vplačevanje sredstev v podsklade,
• možnost izbire različnih varčevalnih načrtov,
• visoka likvidnost - kadarkoli je možno podati zahtevo za izplačilo odkupne vrednosti investicijskih kuponov podsklada v katerem varčujete, denar pa dobite nakazan najpozneje v 6 delovnih dneh,
• popusti in ugodnosti pri neposrednih prenosih sredstev med podskladi, ki jih upravlja družba NLB Skladi.

• dodatno pokojninsko varčevanje ali varčevanje za predčasno upokojitev,
• nakup nepremičnin,
• varčevanje za potrebe otrok (šolanje, sofinanciranje nakupa stanovanja ...),
• pridobivanje rednih tekočih dohodkov,
• nakup drugih dobrin večjih vrednosti.

Obseg sredstev podsklada na splošno ne vpliva pomembneje na njegovo uspešnost (tveganje in donosnost), razen v primeru, da večji obseg sredstev podsklada pomeni nižje stroške poslovanja podsklada.

Z investicijskimi kuponi podskladov se praviloma niti pri nas niti v tujini na borzah vrednostnih papirjev ne trguje (čeprav možnost za to obstaja). Za trgovanje z investicijskimi kuponi podskladov na borzi ni nobene potrebe, saj lahko vlagatelj enote premoženja podsklada kadarkoli proda podskladu, ta pa jih je dolžan odkupiti. Poleg tega je tržna vrednost enote premoženja podsklada vedno znana, saj se izračuna posredno glede na vrednost naložb podsklada na borzi. Trgovanje z investicijskimi kuponi podsklada na borzi bi vlagateljem povzročilo predvsem dodatne stroške.

Tečaji delnic na dolgi rok naraščajo zato, ker rastejo tudi gospodarstva. Podjetja večajo produktivnost in inovirajo, zato na dolgi rok rastejo tudi dobički na enoto premoženja, posledično pa v podobni meri na dolgi rok naraščajo tudi tečaji delnic. Stava na delnice oz. na delniške vzajemne sklade je torej stava na gospodarstvo. Občasno v gospodarstvih pride do gospodarskih zastojev, ki negativno vplivajo na dobičke delniških družb, posledično pa padejo tudi tečaji delnic. Ti zastoji so običajno kratkoročnejše ali največ srednjeročnejše narave, trend rasti na dolgi rok pa je na splošno pozitiven.

Posamezni vlagatelj na odločanje upravitelja v zvezi z upravljanjem podsklada nima nobenega vpliva. Za to tudi ni nobene potrebe, saj mora upravitelj podsklad upravljati v okviru strogo določenih meja naložbene politike podsklada, ki je opredeljena v Prospektu krovnega sklad NLB Skladi oz. v Dokumentu s ključnimi informacijami, naložbena politika pa ima tudi dominanten vpliv na donosnost in tveganje posameznega podsklada. Vlagatelj je s tem, ko je izpolnil pristopno izjavo k pravilom upravljanja določenega podsklada, sprejel naložbeno politiko podsklada in pravila upravljanja krovnega sklada. V posamezni podsklad premoženje nalaga večje število vlagateljev in praktično nemogoče je, da bi upravitelj premoženja upravljanje prilagajal posebnim zahtevam vsakega posameznega vlagatelja. Pri naložbi v vzajemne sklade velja železno pravilo, da se "premoženje vzajemnega sklada upravlja enako za vse vlagatelje v vzajemni sklad". Vlagatelji na upravljanje premoženja v vzajemnem skladu vplivajo predvsem tako, da sredstva nalagajo v uspešne vzajemne sklade in jih iz neuspešnih umaknejo.

Posamezni podsklad krovnega sklada NLB Skladi bo premoženje nalagal v skladu s svojo naložbeno politiko in pravili upravljanja krovnega sklada, ki so sestavni del prospekta krovnega sklada. Konkretne naložbe podsklada vnaprej niso znane, saj so odvisne od prihodnjih in tekočih odločitev upravitelja glede na razmere na kapitalskih trgih. Vendar pa konkretne naložbe podsklada v nasprotju s splošnim prepričanjem niti niso pomembna informacija, saj je preko 90 odstotkov donosnosti in tveganja posameznega podsklada odvisno od naložbene politike, posamezne naložbe pa imajo v dobro razpršenih podskladih majhen delež.

Maksima, delniška investicijska družba, d.d., se je 24. 9. 2008 na podlagi sklepa skupščine investicijske družbe, po pridobitvi ustreznih dovoljenj Agencije za trg vrednostnih papirjev in po vpisu izbrisa investicijske družbe v sodni register preoblikovala v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški sklad. Ta se je v skladu s spremenjenimi pravili upravljanja preimenoval v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški, ki se je nato, ki se je 9. 9. 2009 preoblikoval v podsklad krovnega sklada NLB Skladi.

Vzajemni skladi ne prinašajo donosnosti, za katero bi jamčil njihov ponudnik. V primeru vzajemnih skladov lahko govorimo le o "povprečni pričakovani letni donosnosti, ki naj bi jo vzajemni sklad prinesel na dolgi rok". Povprečna pričakovana ali teoretična realna letna donosnost vzajemnih skladov na dolgi rok znaša približno:

• 6-8% za splošne delniške vzajemne sklade,
• 2-3% za splošne obvezniške vzajemne sklade,
• 4-5% za splošne kombinirane vzajemne sklade

Vzajemni skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost kot bančne vloge, saj so tudi bolj tvegani od bančnih vlog. Vlagatelj tvega, da bo v času varčevanja ustvaril višjo ali nižjo donosnost od pričakovane donosnosti. Višja pričakovana donosnost je torej pričakovano plačilo za sprejemanje dodatnega tveganja glede na tveganje bančnih vlog. Vlagatelj sprejema celotno tržno tveganje, da bo v obdobju varčevanja dosegel nižjo ali višjo donosnost od pričakovane (ta je lahko tudi negativna; v tem primeru vlagatelj ne bo dobil povrnjenega celotnega začetnega vložka ("glavnice") v vzajemni sklad. Donosnost posameznega vzajemnega sklada bo v največji meri odvisna od splošne donosnosti naložb na kapitalskih trgih, na katere vzajemni sklad pretežno nalaga svoja sredstva, oziroma od splošne donosnosti posameznih naložbenih skupin (delnice, obveznice), v katere vzajemni sklad pretežno nalaga svoja sredstva.

Prihodnja donosnost vzajemnih skladov je odvisna od dejavnikov, ki se bodo zgodili v prihodnosti in ki danes še niso znani (jih lahko le bolj ali manj uspešno predvidevamo). Vlagatelj naj bi se o naložbah v vzajemne sklade ne odločal niti na osnovi pretekle, niti na osnovi zgolj pričakovane donosnosti posameznih vzajemnih skladov. Pri odločanju o naložbi naj vlagatelj upošteva predvsem sprejeta tveganja, oddaljenost svojih ciljev, finančne razmere, odnos do tveganja ter zlasti znanje in izkušnje iz naložbenega sveta.

Naložba v delniški vzajemni sklad je podobno tvegana kot naložba v dobro razpršen portfelj (skupek naložb) delnic večjega števila izdajateljev. Podsklad NLB Skladi - Razvita Evropa delniški je torej na primer podobno tvegan kot hkratna naložba v delnice velikega števila evropskih podjetij. Po drugi strani je naložba v delniški vzajemni sklad praviloma precej manj tvegana kot naložba izključno v delnico posameznega povprečno tveganega podjetja.

Omenjena donosnost je verjetno pretekla donosnost vzajemnega sklada. Za stranko je pomembna prihodnja donosnost vzajemnega sklada, pretekla donosnost vzajemnega sklada pa je zelo slab ali praktično nikakršen pokazatelj prihodnje donosnosti. Poleg tega je uspešnost vzajemnega sklada odvisna tudi od tržnega tveganja vzajemnega sklada in ne le od njegove donosnosti. Visoka donosnost vzajemnega sklada pogosto odraža tudi visoko tveganje vzajemnega sklada.

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi prinašajo podobno pričakovano donosnost kot jo prinašajo naložbene skupine, v katere nalagajo. Tako na primer NLB Skladi - Razvita Evropa delniški prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice evropskih podjetij kot skupina (njihovo splošno donosnost meri evropski borzni indeks), NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški pa prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice v svetu kot celota (njihovo splošno donosnost meri svetovni borzni indeks). Donosnost podskladov je nekoliko nižja zaradi stroškov s tem v zvezi, ki pa nastopijo tudi pri neposredni naložbi v vrednostne papirje (borznoposredniške provizije, stroški odpiranja trgovalnega računa, skrbniške storitve), seveda pa se upravitelji premoženja trudijo, da ustvarijo višjo donosnost od primerjalnih borznih indeksov.

Hrušk in jabolk ne moremo neposredno primerjati. Med seboj lahko primerjamo le vzajemne sklade s sorodno naložbeno politiko. Tako lahko na primer med seboj primerjamo vzajemne sklade, ki nalagajo izključno v delnice slovenskih podjetij, medtem ko na primer med seboj ne moremo primerjati vzajemnih skladov domačih in tujih delnic. Še manj je na primer smiselna primerjava delniških in obvezniških skladov. Podobno nesmiselna je primerjava vzajemnega sklada evropskih delnic in avstralskih rudarskih podjetij. Vzajemni sklad, ki premoženje nalaga v delnice slovenskih podjetij, lahko ustvari le podobno donosnost, kot jo prinesejo delnice slovenskih podjetij nasploh. Seveda vlagatelji med seboj redno primerjajo različne tipe vzajemnih skladov, vendar pa takšna primerjava lahko služi le za informativne potrebe, nikakor pa ne za presojo uspešnosti posameznih vzajemnih skladov ali ustreznosti posameznih vzajemnih skladov kot naložbe.V svetu se nahaja več deset tisoč vzajemnih skladov več sto različnih kategorij in vedno bodo določene kategorije vzajemnih skladov bolj ali manj donosne. Žal danes nihče ne more verodostojno oceniti, kateri vzajemni skladi bodo v prihodnosti najdonosnejši. Vzajemni Skladi družbe NLB Skladi sodijo v kategorijo dobro razpršenih splošnih vzajemnih skladov, kar pomeni, da so njihove naložbe dobro razpršene na različne naložbe (stava na več konj hkrati).

Odgovor na to vprašanje je zelo podoben odgovoru na prejšnje vprašanje.

Tržno tveganje obvezniških podskladov je nižje od tržnega tveganja delniških podskladov in je primerljivo, a vseeno nekoliko višje, tržnemu tveganju bančnih depozitov.

Premoženje podskladov krovnega sklada NLB Skladi je v skladu z zakonsko zahtevo strogo ločeno od premoženja družbe NLB Skladi, d.o.o. Za nadzor nad naložbami vzajemnih skladov je zadolžena tudi skrbniška banka. Morebitno slabo poslovanje ali stečaj družbe NLB Skladi ne moreta neposredno vplivati na usodo vaših prihrankov v krovnem skladu NLB Skladi, saj so sredstva podskladov strogo ločena od sredstev družbe. V primeru stečaja družbe za upravljanje bi se upravljanje podskladov krovnega sklada NLB Skladi preneslo na drugo družbo za upravljanje v skladu s predpisi.

Premoženje podskladov krovnega sklada NLB Skladi je strogo ločeno od premoženja skrbniške banke. To pomeni, da niti uspešnost poslovanja niti stečaj skrbniške banke ne bi imela znatnega vpliva na premoženje podskladov.

Denarna sredstva, ki jih stranka vplača v podsklad, se prenesejo neposredno na posebni denarni račun podsklada pri skrbniški banki. Skrbniška banka podskladov krovnega sklada NLB Skladi je NLB d.d. Denarna sredstva se bodo po nalogu upravitelja premoženja porabila za nakup vrednostnih papirjev. Danes je velika večina vrednostnih papirjev izdana v nematerializirani obliki. Vrednostni papirji posameznega podsklada so knjiženi na račun podsklada pri Klirinško depotni družbi - KDD (slovenski vrednostni papirji) oziroma pri uglednih tujih klirinško depotnih družbah, s katerimi ima skrbniška banka sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Vrednostni papirji, izdani v nematerializirani obliki, so pred krajo dobro zaščiteni.

Likvidacija vzajemnega sklada se opravi v primerih, če čista vrednost premoženja vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo ATVP o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 100.000,00 evrov, ali če se čista vrednost premoženja vzajemnega sklada zniža pod 100.000,00 evrov in v nadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno vsaj 100.000,00 evrov. Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

Varčevanje v podskladih krovnega sklada NLB Skladi je davčno zelo ugodno, saj se lahko uveljavlja t.i. odlog ugotavljanja davčne obveznosti. To pomeni, da davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada NLB Skladi, medtem ko so prenosi sredstev med podskladi neobdavčeni. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti se pokaže zlasti pri dolgoročnem varčevanju, saj se stopnja davka na kapitalski dobiček znižuje s časom varčevanja.

Stopnje davka na kapitalski dobiček *:

• 25 % v prvih petih letih varčevanja (velja od 1. 1. 2022),
• 20 % po petih do desetih letih varčevanja,
• 15 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
• 0 % po petnajstih letih varčevanja.

Pri dolgoročnem varčevanju v podskladih krovnega sklada NLB Skladi se lahko davku na kapitalski dobiček tudi v celoti izognemo.

* Velja za fizične osebe.

Kapitalski dobički, obresti in dividende, ki jih z varčevanjem v vzajemnih skladih ustvarijo pravne osebe, so del prihodkov družbe in so kot takšni podvrženi obdavčitvi dobička pravne osebe v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb v primeru, da pravna oseba dobiček ustvari in je k plačilu tega davka zavezana.

Provizije za upravljanje, ki jih plačujejo vlagatelji v delniške podsklade, so na splošno višje od provizij, ki jih plačujejo vlagatelji v obvezniške podsklade, saj je upravljanje delniških podskladov zahtevnejše in aktivnejše, poleg tega pa ti skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost kot obvezniški podskladi.

Vstopni stroški predstavljajo nadomestilo distributerju za prodajo investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada ter kritje vseh stroškov s tem v zvezi. Plačilo vstopnih stroškov predstavlja tudi nadomestilo za posvet z naložbenim svetovalcem, kjer bo vlagatelj pridobil vse relevantne informacije, ki jih je dobro poznati pred pričetkom varčevanja.

Izstopni stroški se zaračunavajo predvsem kot plačilo družbi NLB Skladi za dela in naloge v zvezi z izplačili ter pokrivanje stroškov s tem v zvezi.

Upravljavska provizija predstavlja plačilo družbi NLB Skladi za storitev upravljanja vzajemnih skladov. Po svoji naravi je podobna obrestni marži (razliki med obrestnimi merami na posojila in depozite).

Prvo pravilo, ki mu mora slediti oseba, ki varčuje v vrednostnih papirjih, je, da premoženje dobro razprši na večje število delnic in obveznic različnih izdajateljev iz različnih regij in gospodarskih panog. Tako naj bi vlagatelj v delnice razporedil premoženje vsaj v delnice 15 do 20 raznolikih podjetij. Vlagatelji, ki ne razpolagajo z zneski v višini 50.000 evrov in več, lahko takšno razporeditev dosežejo le s precejšnjimi stroški, ki praviloma presegajo stroške vlaganja v vzajemni sklad. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da vzajemni skladi glede na neposredno vlaganje v vrednostne papirje prinašajo vrsto dodatnih prednosti (vključno z davčnimi ugodnostmi). Vzajemni skladi so izrazito najpogostejši način varčevanja v vrednostnih papirjih za večino vlagateljev tako v svetu kot pri nas.

Vzajemni skladi, ki nudijo najvišjo pričakovano donosnost, so tudi vzajemni skladi z najvišjim  tržnim tveganjem. Vlagatelj, ki prihranke razporedi le v delniške sklade, dostikrat tvega bistveno več, kot bi bilo preudarno za njegove finančne razmere, finančne cilje, odnos do tveganja ter znanje in izkušnje. Pri naložbah v vzajemne sklade je smiselno prvenstveno izhajati iz tržnega tveganja, ki ga je vlagatelj sposoben prevzeti, šele v drugem koraku pa iz pričakovane donosnosti.

Odvisno od varčevalnega cilja. Vzajemni skladi so namenjeni predvsem doseganju dolgoročnih finančnih ciljev in povečevanju realne vrednosti premoženja, bančni depoziti pa nudijo nižjo pričakovano donosnost, a tudi nižje tržno tveganje.

Najpomembnejša odločitev pri naložbi v vzajemne sklade je odločitev o tem, kolikšen delež prihrankov bo posameznik razporedil v vzajemne sklade. - Druga najpomembnejša odločitev je, v kolikšni meri bo premoženje razporedil v delniške podsklade in v kolikšni meri v obvezniške podsklade. - Tretja najpomembnejša odločitev je, v kolikšni meri bo premoženje razporedil v vzajemne sklade, ki nalagajo v vrednostne papirje domačih izdajateljev in v kolikšni meri v vzajemne sklade, ki nalagajo v vrednostne papirje izdajateljev, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji.

Z dolgoročnostjo varčevanja, s pravilno izbranim razmerjem med delniškimi in obvezniškimi podskladi ter hkratno naložbo v podsklade domačih in tujih delnic. K zmanjšanju tržnega tveganja pripomore tudi postopnost varčevanja v okviru varčevalnega načrta, ki pa žal zmanjšuje tudi pričakovano donosnost prihrankov (manj tveganja = nižja pričakovana donosnost).

Gospodarjenje s finančnimi instrumenti oziroma individualno upravljanje je ugledna, visoko specializirana finančna storitev, katere namen je ohranjanje ali povečevanje realne vrednosti prostih finančnih sredstev vlagatelja. Sredstva se razporejajo skladno z izbrano naložbeno politiko na ravni posameznika. Storitev je primerna za posameznike, podjetja ali ustanove.

Najnižji znesek vplačila v storitev znaša 100.000 evrov, najnižji znesek vplačila v posamezni portfelj pa 60.000 evrov. Vplačilo je mogoče v denarju in tudi v finančnih instrumentih.