25. 10. 2021 | Strategi v zadregi

Ali se bo visoka inflacija nadaljevala?

  • Inflacija je v ZDA dosegla 4,3 %, v EU pa 3,4 % in kar predstavlja na obeh straneh Atlantika najvišjo stopnjo rasti cen v zadnjih 30ih oz. 13ih letih.
  • Medtem ko so politiki in številni vlagatelji zaskrbljeni zaradi trenutnih skokov cen, obstaja visoka verjetnost, da se bo prihodnje leto strah pred inflacijo spremenil v deflacijski pritisk.
  • Inflacija je koncept stopnje spremembe (odstotna sprememba vrednosti v določenem časovnem obdobju). Večji kot je prvotni šok na raven cen, tem večja bo prihodnja sprememba inflacije. Ključno je, da bo pričakovani padec inflacije, dokler je cenovni šok prehoden, odraz nedavnega povečanja inflacije.
  • Skok cen je bil ozko zasnovan in odraža predvsem cenovne šoke, ki so posledica pomanjkanja polprevodnikov (čipov) in ponovnega odpiranja gospodarstev.
  • Cenovnih šokov, ki so posledica težav v oskrbovalnih verigah, se ne da odpraviti z monetarnimi ali fiskalnimi ukrepi. Potrebna je normalizacija razmer, ki pa je pogojena z razvojem pandemije. V nekaterih primerih se cenovni šoki lahko popravijo tudi sami od sebe.
  • Pričakujemo, da bo svetovno gospodarstvo prihodnje leto doživelo upočasnjevanje rasti, saj se bo gospodarska rast z najvišje stopnje okrevanja znižala na bolj stabilno raven, tudi zaradi prenehanja fiskalnih spodbud. Močan dolar bi tako lahko bil v prihodnjih mesecih še ena dodatna sila, ki bi zavirala inflacijo v ZDA.
  • Monetarizem, ki prevladuje v ekonomskem razmišljanju o inflaciji govori, da prevelika količina denarja v obtoku povzroči visoko inflacijo. V resnici pa že od začetka 90ih let rast količine denarja v obtoku znatno prehiteva nominalno rast BDP, inflacija pa kljub temu iz različnih razlogov konstantno pada. Če centralne banke ne bi s kvantitativnim sproščanjem oz. pogovorno s tiskanjem denarja povečevale količino denarja v obtoku, bi v ZDA in v Evropi lahko prišlo celo do deflacije in Japonskega scenarija.
  • Že danes se kaže, da je v nekaterih sektorjih ta prehodna inflacija bolj vztrajna kot je bilo sprva pričakovati. Možno je, da bodo težave v oskrbovalnih verigah trajale še eno ali dve leti, preden se bo vse normaliziralo.
  • Še vedno tudi ni jasno, kako obsežne so proste kapacitete na trgu dela. Podjetja po vsem svetu navajajo, da imajo velike težave pri iskanju ustreznega kadra. V zadnjem obdobju je namreč močno upadla participacija delovne sile. Če bo rast plač znatno višja od produktivnosti delovne sile, bo to imelo močan vpliv na višjo inflacijo.
  • Trajni učinek na višje cene energentov bodo vsekakor imele okoljske usmeritve držav, ki so v času močno rastočega povpraševanja po energiji omejile rast ponudbe. Današnja energetska kriza kaže na potrebo po fosilnih gorivih. Obnovljivih virov je dovolj za dodatno povpraševanje po energiji, osnovno potrebe pa lahko danes in na srednji rok pokrijejo zgolj fosilna goriva.

_________________________________________________________________________________________________________________________________

Več

21. 05. 2021 | Strategi v zadregi

Avtomobilska prihodnost: se že nakazujejo jutrišnji zmagovalci?

Praktičen pomen mobilnosti smo lahko dodobra spoznali v času splošnega zaprtja zaradi pandemije, ko je bil omejen ne samo osebni promet ampak tudi, velik del transporta. Avtomobilska industrija...

Več