Višja pričakovana donosnost

Vzajemni skladi omogočajo posredno varčevanje v vrednostnih papirjih (zlasti delnicah in obveznicah), ki kot naložba prinašajo vrsto prednosti. Delnice in obveznice na dolgi rok nudijo višjo pričakovano donosnost kot zelo varne naložbe, kot so na primer bančne vloge. Obveznice so sicer nekoliko manj donosna naložba od delnic, a še vedno dovolj donosna, da je smiselno del prihrankov razporediti tudi v to naložbeno obliko. Prav pa je, da se vlagatelj zaveda, da višja pričakovana donosnost predstavlja zgolj pričakovano nagrado za prevzemanje dodatnega tržnega tveganja.

Povprečna realna letna donosnost ameriških delnic v različnih obdobjih

Tržno tveganje obrnite sebi v prid

Tržno tveganje je tveganje, da bo vlagatelj med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna. Čeprav bi se velika večina vlagateljev tržnemu tveganju najraje popolnoma izognila, to ni mogoče, zato tržno tveganje razložimo vsaki naši stranki. Razumevanje tega tveganja je namreč najpomembnejši predpogoj za uspešno nalaganje, ima pa tudi svetlo plat. Pri naložbah v vzajemne sklade ga lahko preudaren vlagatelj, ki ga prevzame v zanj razumni meri, obrne sebi v prid.

Pričakovana donosnost in tržno tveganje sta povezana

Višjo donosnost, kot jo nudijo nizko tvegani varčevalni produkti, lahko namreč na finančnih trgih dosežemo le s prevzemanjem tržnega tveganja. To je tudi razumljivo, saj sicer v varnih naložbah, kot so bančni depoziti, ne bi varčeval nihče. Prav tržno tveganje je tudi edini razlog, da lahko vlagatelji v bolj tvegane naložbe, kot so delniški in obvezniški investicijski skladi, pričakujejo višjo donosnost kot pri nizko tveganih finančnih naložbah. Ko prevzamemo tveganje, da ustvarimo nižjo donosnost od pričakovane, dobimo tudi možnost, da ustvarimo donosnost, ki bo pričakovano donosnost presegla (delnice v svetu so na primer v preteklih stotih letih vlagateljem v povprečju prinesle približno šestodstotno realno donosnost letno, kar je podobno povprečni letni pričakovani donosnosti po inflaciji). Višja pričakovana donosnost delniških in obvezniških investicijskih skladov je torej pričakovana nagrada ali plačilo vlagatelju za prevzemanje tržnega tveganja.

Nalaganja nas ne bo strah, če bomo znali oceniti tržno tveganje in ga prevzeti v razumni meri.
Pri tem nam lahko pomagajo naslednje ugotovitve:

• Investicijski skladi se po tržnem tveganju močno razlikujejo. Delniški podskladi so na splošno (ne pa vedno) bolj tvegani od obvezniških, podskladi, ki nalagajo v manj razvite visoko rastoče trge (na primer v kitajskega), pa so bolj tvegani od splošnih dobro razpršenih podskladov, ki nalagajo v visoko razvite kapitalske trge (na primer v države Evropske unije in Severno Ameriko). Pri vseh podskladih v naši ponudbi je ocena tržnega tveganja jasna in neposredno primerljiva.
• Vsi podskladi krovnega sklada NLB Skladi so dobro razpršeni na večje število različnih naložb, zaradi česar je njihovo tržno tveganje precej nižje od tveganja posamezne naložbe v njihovem premoženju, saj različne naložbe v posameznem obdobju investiranja prinesejo različno donosnost.
• Z daljšanjem ročnosti varčevanja se verjetnost izgube pri naložbah v delnice oziroma delniške podsklade močno zmanjša

Viri za izračune: Bloomberg, MSCI Barra, NBER, NYU.

Opomba k tabeli: Pri tem je treba poudariti, da zaradi sprememb inflacije vedno obstaja tveganje za izgubo dela realne glavnice tudi pri najbolj varnih finančnih produktih, kot so državne zakladne menice in bančni depoziti. Izsledki svetovne stroke kažejo, da izrazito dolgoročno (20 let in več) delnice varujejo pred izgubo realne glavnice prihrankov vsaj tako dobro ali bolje kot sicer kratkoročno bolj varni finančni produkti.

• Delniški investicijski skladi, ki so zelo dobro razpršeni na različne geografske regije in geografske panoge (na primer podsklad NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški), so navadno bolje razpršeni od specializiranih oziroma namenskih delniških skladov, ki nalagajo v le eno gospodarsko panogo ali geografsko regijo. Pri manj razpršenih naložbah je donosnost prihrankov precej odvisna od posebnih dejavnikov, ki pri dobro razpršenih naložbah niso tako pomembni.
• Tisti investicijski skladi, ki so najbolj donosni v času splošnih rasti tečajev delnic na kapitalskih trgih, navadno pri splošnih padcih tečajev delnic na kapitalskih trgih ustvarijo največje izgube.
  Razumen vlagatelj se zato o naložbi v posamezne podsklade krovnega sklada nikoli ne bo odločal na podlagi njihovih preteklih donosnosti, na kratkoročna nihanja donosnosti na trgih pa se tudi ne bo posebej odzival.
• Kratkoročna borzna nihanja so vsakdanji pojav in dolgoročno niso pomembna, zato jim ne smemo posvečati preveč pozornosti in energije. Med kratkoročno preteklo donosnostjo in prihodnjo donosnostjo naložbe dokazano ni praktično nobene povezave. Vlagatelji, ki se odločajo predvsem na osnovi preteklih donosnosti naložb, navadno premoženja ne oblikujejo optimalno in imajo višje transakcijske stroške.
• Najboljše rezultate pri nalaganju dosežejo tisti vlagatelji, ki prevzamejo zanje najustreznejšo raven tržnega tveganja, varčujejo dolgoročno in pri naložbeni usmeritvi vztrajajo ne glede na kratkoročne dogodke na borzah.
  Tisti vlagatelji, ki prevzamejo razumno tržno tveganje, lahko med varčevanjem ohranijo potrebno mirnost. Osebe, ki imajo proti tržnemu tveganju še poseben odpor, naj se varčevanja v podskladih krovnega sklada lotijo postopoma.