Cilj družbe

Cilj družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja je doseči čim višjo donosnost ob določeni sprejemljivi ravni tveganja. S premoženjem upravljamo preudarno, in sicer tako, da strank ne izpostavljamo nepotrebnemu tveganju, kar med drugim dosegamo s primerno stopnjo razpršitve v okviru naložbenih politik posameznih podskladov oziroma portfeljev, kot so opredeljene v pravilih upravljanja krovnega sklada oziroma v pogodbah o gospodarjenju s finančnimi instrumenti s pripadajočimi splošnimi pogoji poslovanja.

Pri upravljanju podskladov in portfeljev svojih strank uporabljamo postopek »od zgoraj navzdol« (angl. top-down approach). Izhodišče je strateška alokacija, pri čemer so ciljni deleži posameznih vrst finančnih instrumentov, regij, panog, bonitetnih razredov in drugih naložbenih kategorij opredeljeni v investicijski politiki podsklada oziroma portfelja. Na podlagi analitskih priporočil, ki se praviloma izvajajo najmanj enkrat in največ štirikrat letno, pogosteje le v primeru izrednih dogodkov na kapitalskih trgih, pa se opredeli srednjeročna taktična alokacija premoženja, ki se izvaja v okviru dovoljenih odstopanj od strateških deležev. Pri upravljanju premoženja upoštevamo tudi stroške, ki so povezani s tem, saj se zavedamo, da stranke zanima izključno donosnost premoženja po stroških.

Sestava naložb

Sestavo naložb oblikujemo zgolj iz finančnih instrumentov, ki so bili predmet skrbnega pregleda. Slednji je sestavljen iz dveh faz. Prvo fazo predstavlja sestava nabora primerljivih finančnih instrumentov, druga pa vključuje proces za izbiro naložb v podsklade in portfelje ter obsega analize finančnih instrumentov (skladno s  postopkom »od zgoraj navzdol« ali druge tehnike za vključitev naložb (denimo strategija nagnjenega indeksiranja), vključno s preverbo izpolnjevanja zahtev predpisov, ki se nanašajo na posamezne tipe finančnih instrumentov.

Premoženje svojih strank upravljamo na discipliniran način in na strateški podlagi, v precej manjši meri pa na špekulativni. Pri upravljanju s premoženjem skrbimo, da premoženje razporedimo v večje število finančnih instrumentov skrbno izbranih izdajateljev, ki izpolnjujejo stroge interne standarde kakovosti. Osnova za odločanje pri upravljanju premoženja je zatorej temeljna analiza, tehnična analiza je lahko dopolnilo za odločanje le o timingu. Naložbe so po uvodni izbiri predmet podrobnega tekočega spremljanja ter prilagajanja, v kolikor razmere na kapitalskih trgih to zahtevajo.

Izdelava temeljne analize

V okviru temeljne analize za posamezne naložbene kategorije preverimo različne elemente. Analiza lastniških vrednostnih papirjev tako vključuje elemente, kot so (a ne zgolj) denimo:

• predstavitev izdajatelja lastniškega vrednostnega papirja
• vrednotenje na osnovi relativnih kazalnikov vrednotenja (vsaj P/E, P/S, P/B, EV/EBITDA, tekoča dividendna donosnost);
• perspektivnost posla / dejavnosti izdajatelja;
• glavne konkurenčne prednosti in slabosti izdajatelja;
• ocena kompleksnosti organizacije / posla izdajatelja ter ocena zanesljivosti računovodskih izkazov / finančnih podatkov izdajatelja;
• ocena tveganja glede trajnostnosti (ESG);
• ocena kreditnega tveganja izdajatelja;
• ocena poslovnega tveganja izdajatelja;
• ocena naložbenega tveganja lastniškega vrednostnega papirja in ocena prispevka lastniškega vrednostnega papirja k celotnemu naložbenemu tveganju podsklada;
• ocena likvidnosti lastniškega vrednostnega papirja;
• ocena pričakovanega obnašanja lastniškega vrednostnega papirja v poslovnem ciklu;
• ocena obsega in stopnje zanesljivosti informacij, s katero razpolaga analitik;
• drugi razlogi za nakup ali prodajo lastniškega vrednostnega papirja (npr. lastniška sestava, premija ali diskont potrdila o lastništvu glede na lokalni vrednostni papir, davčna obravnava).

Analiza dolžniških vrednostnih papirjev mora vključevati elemente, kot so (a ne zgolj) denimo:

• predstavitev izdajatelja dolžniškega vrednostnega papirja;
• valuta izdaje;
• sedež izdajatelja in sektor izdajatelja;
• pričakovana donosnost do dospetja (yield to maturity in yield to worst) in option adjusted spread;
• kreditno tveganje dolžniškega vrednostnega papirja;
• ocena likvidnosti dolžniškega vrednostnega papirja;
• prilagojeno trajanje (modified duration);
• davčna obravnava izplačanih denarnih tokov.

Med naložbe podsklada/portfelja se lahko vključijo izključno tiste enote ciljnih skladov, za katere se opravi najmanj temeljna analiza, ki mora vključevati elemente, kot so (a ne zgolj) denimo:

• predstavitev ciljnega sklada;
• stroški ciljnega sklada;
• reprezentativnost ciljnega sklada;
• mnenje sektorja za pravne in splošne zadeve o ustreznosti naložbe;
• likvidnost enot premoženja oziroma delnic ciljnega sklada.

Podskladi lahko sklepajo denarne depozite zgolj pri kreditnih institucijah, za katere se opravi najmanj temeljna analiza, ki mora vključevati elemente, kot so (a ne zgolj) denimo:

• predstavitev kreditne institucije (vključno z oceno poslovanja);
• ocena kreditnega tveganja kreditne institucije;
• pričakovana obrestna mera;
• mnenje sektorja za pravne in splošne zadeve o ustreznosti naložbe (depozitne pogodbe).

Analiza instrumentov denarnega trga mora vključevati elemente, kot so (a ne zgolj) denimo:

• predstavitev izdajatelja instrumenta denarnega trga in samega instrumenta, kjer je potrebno predstaviti najmanj velikost izdaje, ročnost, način obrestovanja, način izplačila denarnih tokov, morebitno zavarovanje;
• pričakovana donosnost do dospetja;
• ocena likvidnosti instrumenta denarnega trga;
• ocena kreditnega tveganja instrumenta denarnega trga;
• mnenje sektorja za pravne in splošne zadeve o ustreznosti naložbe.

V primeru upravljanja podskladov/portfeljev na osnovi strategije nagnjenega indeksiranja, kjer gre za kombinacijo med pasivnim in aktivnim upravljanjem premoženja, se med naložbe posameznega podsklada/portfelja lahko vključijo tudi lastniški vrednostni papirji, za katere se ne opravi temeljna analiza elementov, razen tistih meril, pogojev ali elementov, ki jih za dopustnost naložb zahtevajo predpisi.

Upoštevanje trajnostnosti pri naložbenih odločitvah (t.i. ESG politika produktov / storitev v ponudbi družbe NLB Skladi)

Dva podsklada krovnega sklada NLB Skladi se štejeta za finančni produkt, ki spodbuja okolijske oziroma okolijske in socialne značilnosti, to sta:

• Podsklad NLB Skladi – Družbeno odgovorni delniški: šteje za finančni produkt, ki spodbuja okolijske in socialne značilnosti,
• Podsklad NLB Skladi – Zeleni delniški:  šteje za finančni produkt, ki spodbuja okolijske značilnosti.

Ostalih 18 podskladov krovnega sklada NLB Skladi in portfelji gospodarjenja ne štejejo za trajnostno naložbo in tudi ne spodbujajo okolijskih in socialnih značilnosti.

Tveganja, povezana s trajnostnostjo

• NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški

Podsklad spremlja tveganja, povezana s trajnostnostjo. V primeru ocene, da bi tveganja, povezana s trajnostnostjo, negativno vplivala na donosnost, se ta vidik upošteva pri izbiri naložbe. V splošnem so trajnostna tveganja nižja pri podskladih, ki pri širšem procesu investiranja sistematično upoštevajo okolijske in socialne značilnosti, in višja za podsklade, ki teh kriterijev ne upoštevajo sistematično pri širšem procesu investiranja.

Ta podsklad pri širšem procesu investiranja sistematično upošteva okolijske in socialne značilnosti. Družba ocenjuje, da so posledično pri tem podskladu potencialni vpliv trajnostnih tveganj na donosnost podsklada manjši v primerjavi s podskladi s podobno naložbeno politiko, kjer pa se pri širšem prosesu investiranja sistematično ne upoštevajo okolijske in socialne značilnosti naložb. Posledično se lahko predvideva, da bodo imela trajnostna tveganja pri tem podskladu minimalni vpliv na donosnost podsklada. Trajnostna tveganja se merijo in ocenjujejo neodvisno od upravitelja premoženja.

Družba za merjenje in ocenjevanje trajnostnih tveganj uporablja ESG ocene specializiranega podjetja S&P Global. Če je ESG ocena (ali G ocena) posamezne naložbe podsklada v spodnji petini najslabše ocenjenih naložb po tej metodologiji, se šteje, da taka naložba ne izpolnjuje kriterijev okolijske, socialne in upravljavske ozaveščenosti (oziroma v primeru ocene G v spodnji petini najslabše ocenjenih naložb po tej metodologiji taka naložba ne izpolnjuje kriterijev upravljavske ozaveščenosti).

• NLB Skladi – Zeleni delniški

Podsklad spremlja tveganja, povezana s trajnostnostjo. V primeru ocene, da bi tveganja, povezana s trajnostnostjo, negativno vplivala na donosnost, se ta vidik upošteva pri izbiri naložbe.

V splošnem so trajnostna tveganja nižja pri podskladih, ki pri širšem procesu investiranja sistematično upoštevajo okolijske in socialne značilnosti, in višja za podsklade, ki teh kriterijev ne upoštevajo sistematično pri širšem procesu investiranja. Podsklad spremlja tveganja, povezana s trajnostnostjo

Ta podsklad pri širšem procesu investiranja sistematično upošteva okolijske značilnosti. Družba ocenjuje, da so posledično pri tem podskladu potencialni vplivi trajnostnih tveganj na donosnost podsklada manjši v primerjavi s podskladi s podobno naložbeno politiko, kjer pa se pri širšem procesu investiranja sistematično ne upoštevajo okolijske značilnosti naložb. Posledično se lahko predvideva, da bodo imela trajnostna tveganja pri tem podskladu minimalni vpliv na donosnost podsklada. Trajnostna tveganja se merijo in ocenjujejo neodvisno od upravitelja premoženja.

Družba za merjenje in ocenjevanje trajnostnih tveganj uporablja E in G ocene specializiranega podjetja S&P Global. Če sta E ali G oceni posamezne naložbe podsklada v spodnji petini najslabše ocenjenih naložb po tej metodologiji, se šteje, da taka naložba ne izpolnjuje kriterijev okoljske oziroma upravljavske ozaveščenosti.

• Preostali podskladi krovnega sklada NLB Skladi in portfelji gospodarjenja

Pri preostalih 18 podskladih krovnega sklada NLB Skladi in pri portfeljih gospodarjenja v upravljanju družbe tveganja glede trajnostnosti trenutno niso sistematično vključena v naložbeni proces. Vidiki trajnostnosti se sicer v manjšem delu vključujejo v skrbni pregled delniških naložb, vendar ne na način, na podlagi katerega bi bilo mogoče verodostojno oceniti verjetne vplive glede trajnostnosti na donosnost podskladov in portfeljev gospodarjenja. V procesu skrbnih pregledov naložb namenoma niso izključene dejavnosti, ki bi bile lahko ocenjene kot sporne z vidika trajnostnostnih tveganj. Pri izbiri naložb zasledujemo namreč čim višjo razpršenost naložb znotraj naložbene politike posameznega podsklada oziroma portfelja gospodarjenja ter dajemo večji pomen preostalim tveganjem. Pri izbiri naložb, ki sestavljajo omenjenih 18 podskladov krovnega sklada NLB Skladi in portfelje gospodarjenja v upravljanju družbe merila EU za okolijsko trajnostne gospodarske dejavnosti niso upoštevana.

Naložbena strategija in metodologija

Naložbena strategija za doseganje okolijskih, socialnih in upravljalskih značilnosti za podsklada NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški in NLB Skladi – Zeleni delniški je podrobneje opisana na spletni strani posameznega podsklada v razdelku Razkritja, povezana s trajnostnostjo:

·         NLB Skladi - Družbeno odgovorni razviti trgi delniški in

·         NLB Skladi - NLB Skladi – Zeleni delniški.

Razkritja, povezana s trajnostnostjo so dostopna na povezavi (razdelek Razkritja, povezana s trajnostnostjo).

Dokumenti