01. 11. 2008

Dober naložbeni nasvet je tisti, ki je razumljiv in ustrezen tako za dobre kot za slabe čase. V tem prispevku zaradi aktualnosti povzemamo napotke, ki smo jih dali v času od začetka izdajanja biltena, dodajamo pa jim nekaj novih.

• 1. Naložbe začnite s finančnim načrtovanjem in naslednjimi vprašanji: a) Za kakšne namene varčujem? b) Kolikšen bo predvideni čas varčevanja v primeru normalnega razvoja dogodkov na borzi? Kako pomembno je, da cilj dosežem najpozneje v tem času? c) Kakšno je celotno premoženje gospodinjstva in kakšni so pričakovani dohodki, izdatki in prihranki v prihodnosti? č) Katere so ustrezne naložbe za posamezne varčevalne cilje? d) Kako bom ravnal v primeru padcev na borzah? e) Koliko tveganja si lahko privoščim? Če odgovorov na ta vprašanja ne zmorete združiti v vsaj preprost osebni finančni načrt, poiščite pomoč usposobljenega finančnega svetovalca.
• 2. Najprej oblikujte "varnostni varčevalni sklad", ki bo zagotavljal vašo finančno varnost v primeru nepričakovanih dogodkov (izgube dohodkov ali dodatnih izdatkov). Velik naj bo najmanj toliko, da lahko s črpanjem iz njega pokrijete nujne izdatke vašega gospodinjstva za dobo od 6 do 24 mesecev. Razporedite ga izključno v varne naložbe, kot so bančni depoziti in kratkoročni državni vrednostni papirji visoke bonitete.
• 3. Prevzemite toliko naložbenega tveganja, kot ste ga s finančnega in psihološkega vidika sposobni prenesti. S tem v mislih oblikujte za vas najustreznejše strateške deleže temeljnih finančnih naložb: delnic, obveznic in nizko tveganih naložb, kot so bančni depoziti (po potrebi jim lahko priključite tudi naložbe v nepremičnine ali zlato). Določite tudi zgornje in spodnje dopustne meje teh naložb in se jih držite v skladu s svojimi zmožnostmi.
• 4. V delnice nalagajte izključno na dolg rok, najmanj za dobo petih let, če je le mogoče pa najmanj za dobo desetih let (še posebej če bi bili v primeru pomika ciljev zaradi neugodnega razpleta dogodkov na borzi močneje prizadeti).
• 5. Delnic ne kupujte na kredit (razen če ga lahko odplačujete z zanesljivimi dodatnimi prihranki v prihodnosti in imate bistveno več dodatnih sredstev v nizko tveganih naložbah).
• 6. Delniško premoženje razporedite v svetovnem merilu pretežno na razvite kapitalske trge in v večje število gospodarskih panog, trgi v razvoju pa naj bodo koristen dodatek k portfelju (približno v višini 20 odstotkov delniškega portfelja).
• 7. Zavedajte se, da na trgih v razvoju ni nič zastonj - višja pričakovana donosnost se plača z višjim naložbenim tveganjem.
• 8. Minimalno število različnih izdajateljev delnic, s katerim se izognete večini tveganj, ki jih z razpršitvijo lahko odpravite (sistematično tveganje), je približno 50 - pod pogojem, da gre za raznolika podjetja (svetovna razpršitev v različne panoge). Globalno ali evropsko razpršeni delniški skladi to večinoma omogočajo.
• 9. Delež delnic posameznega izdajatelja v delniškem portfelju naj ne presega petih odstotkov portfelja.
• 10. Na borzo vstopajte postopoma, postopoma pa z borze tudi izstopajte. Pri vstopu na borzo in tudi pozneje vedno ohranite nekaj manevrskega prostora za dodatne nakupe v primeru, da se pojavijo ugodne priložnosti. Kdor delnice kupuje na kredit, ves manevrski prostor ("budžet tveganja") izčrpa ali celo prekorači že na samem začetku.
• 11. Sčasoma (enkrat do štirikrat letno) preverite, ali je vaša strateška razporeditev dolgoročnih prihrankov ustrezna. S krajšanjem ročnosti varčevanja je tveganje portfelja treba zniževati. Po visokih donosnostih delnic bo v večini primerov delež delnic smiselno zmanjšati (ker bo njihov delež v celotnem portfelju večji od optimalnega strateškega deleža), po visokih padcih pa nekoliko povečati (ker bo delež delnic glede na optimalni strateški delež prenizek), razen v primeru, da se je zaradi visokih padcev zmanjšala stopnja finančne in/ali psihološke tolerance tveganja.
• 12. Obvezniški del portfelja naj ne bo namenjen izpostavljanju večjim dodatnim naložbenim tveganjem, temveč predvsem doseganju visoke varnosti z obveznicami višjih in visokih bonitet. Ročnost obvezniškega portfelja naj bo podobna ročnosti vašega varčevalnega cilja.
• 13. Premoženje vseskozi (tako v primeru dobičkov kot izgub) obravnavajte kot celoto ter v okviru pričakovanih prihodkov in izdatkov v prihodnosti.
• 14. Borzni dogodki v bližnji preteklosti naj ne vplivajo na vaše strateške odločitve pri naložbi prihrankov.
• 15. Če ste se za naložbe v delnice že odločili, morate potrebni pogum za naložbo zbrati tudi v zahtevnih časih, po visokih rasteh pa se ne smete bati delne prodaje. Kdor bo delnice kupoval le po visokih rasteh na borzi, možnosti za uspeh na borzi praktično nima.
• 16. Kdor meni, da lahko verodostojno napove kratkoročne borzne trende, živi v nevarni iluziji, ki ga bo nekega dne verjetno stala veliko premoženja.
• 17. Pri menjavah naložb pomislite na transakcijske stroške in davčne učinke.
• 18. Pri naložbi ne vztrajajte le zato, ker ste z njo ustvarili izgubo ali dobiček.
• 19. Če ste z naložbo ustvarili izgubo, še ne pomeni, da je slaba oz. da bo slaba tudi v prihodnosti. Donosnost naložb vedno primerjajte s primerljivimi produkti na trgu in borznimi indeksi. Sklada evropskih delnic ne primerjajte s skladom singapurskih obveznic.
• 20. V vsakem trenutku je za investitorja pomembna le prihodnost.
  
  21. Dvomite o iskrenosti prodajalca katerega koli finančnega produkta, ki vam zelo vneto ponuja en tip naložbe. Zavedajte se, da se finančne naložbe najbolje prodajajo z argumentom upanja (delniški produkti v lepih časih) in z argumentom strahu (t. i. varne naložbe v slabih časih).
• 22. Čudežnih naložb ni, pa naj bodo videti in se oglašujejo kot še tako čudežne. Visoka pričakovana donosnost se plača z visokim tveganjem, nizko tveganje pa z nizko pričakovano donosnostjo.
• 23. Če vam nekdo ponudi garancijo za vložena sredstva, je lahko pričakovana donosnost produkta le podobna garantiranim produktom izdajatelja solidne bonitete (bančni depoziti in obveznice), ne more pa biti enaka pričakovani donosnosti delnic, ki je precej višja.
• 24. Ključni dokazani razlog, da so ženske v povprečju uspešnejši investitorji od moških, je, da z naložbami trgujejo manj pogosto.
• 25. Pred pomembno naložbo se posvetujte s partnerjem (če ga seveda imate). Konsenz pri odločanju bo v zahtevnih časih morda dajal ključno potrebno oporo.
• 26. V lepih borznih časih bodo najdonosnejši skoraj vedno zelo specifični in visoko tvegani skladi, ki za veliko večino investitorjev sploh niso primerna izbira. Najboljša izbira za večino investitorjev so izjemno dolgočasni dobro razpršeni skladi.
• 27. Visoka pretekla donosnost naložbe je dokaz in ne negacija njenega visokega tveganja.
• 28. Med donosnostjo delnic v dveh zaporednih letih ni praktično nobene povezave (ne pozitivne ne negativne).
• 29. Vzajemnim skladom pred odločitvijo poglejte "v drobovje". Sorodno ime dveh vzajemnih skladov še ne pomeni, da gre za dva primerljiva sklada (zlasti v Sloveniji, kjer se na primer kot obvezniški lahko imenuje sklad, ki nalaga tudi v delnice).
• 30. Delnice so edina finančna naložba, ki na dolgi rok prinaša možnost za občutnejšo rast realne vrednosti prihrankov. A če se boste dobro počutili ob ničelni realni obrestni meri bančnih depozitov tudi v časih, ko bodo delnice visoko donosna naložba, ne bo nič hudega, če v delnicah ne boste varčevali.
• 31. Če boste za dodatno pokojnino varčevali v delnicah 14 let, lahko računate na dvakrat višjo pokojnino, kot če boste za ta namen varčevali v bančnem depozitu. Ključno vprašanje, na katero mora odgovoriti vsak investitor, je, ali ta korist odtehta naložbeno tveganje delnic.
• 32. Poučite se o tem, kaj pri naložbah pomeni dolg rok. Dolgi rok ne prinaša garancije, temveč zmanjševanje verjetnosti, da bi z naložbo v delnice ustvarili izgubo ali nižjo donosnost kot z bančnim depozitom (graf). Tri leta pri naložbah v delnice niso dolg rok, pet let pa je skrajna spodnja meja.
• 33. Poročanje o borznih dogodkih v medijih in napovedi borznih analitikov sprejemajte z veliko mero rezerve, pa naj se zdijo še tako prepričljivi. Več koristi (ne le zdravstvenih, temveč tudi finančnih) kot intenzivno dnevno spremljanje borznih dogodkov vam bo prinesel sprehod v naravi.
• 34. Zavedajte se psiholoških omejitev pri investiranju. Ena izmed njih je, da je vsakdo bolj dovzeten za tiste informacije, ki potrjujejo njegovo že vnaprej oblikovano stališče.

  35. Če na borzi na kratek rok dobro zaslužite, še ne pomeni, da ste borzni guru - morda ste imeli preprosto srečo. Po visokih donosih vložkov ne podvajajte. Če na kratek rok ustvarite izgubo, še ne pomeni, da "borza ni za vas".

Naša opozorila iz časov borzne evforije

Izbor izjav in objav predstavnikov družbe NLB Skladi v Naložbenem pregledu NLB Skladi in v nekaterih drugih slovenskih medijih v zadnjih dveh letih.

Maj 2006: Zahteve predpisov, ki urejajo področje kapitalskih trgov ter produktov in storitev, ki so z njimi povezani, so sicer obsežne, žal pa vlagateljem s to obsežnostjo prave orientacije ne morejo dati. Vlagatelji tako pozornost raje posvetijo pavšalnim ocenam "borznih gurujev", barvitim oglasom ter preprostim in senzacionalističnim poročanjem medijev. Cena, ki jo za to plačujejo, je vse prej kot nizka.

Maj 2006: V srednjih šolah nas učijo podrobnosti o kemičnih substancah in srednjeveških vojnah, ne dajo pa nam niti osnovnih napotkov glede naložb naših prihrankov, četudi je jasno, da bomo morali za svojo starost praktično vsi varčevati dodatno na osnovi svojih aktivnih odločitev.

Avgust 2006: Pretekla donosnost nima nobene pomembne zveze s prihodnjo, visoka pretekla donosnost pa običajno kaže nadpovprečno visoko tveganje naložbe.

November 2006: Najuspešnejši bodo tisti investitorji, ki bodo znali pravilno presoditi svoje finančne razmere, finančne cilje in odnos do tveganja, svoje finančne naložbe pa bodo razporedili tako, da bodo prevzeli toliko tveganja, kot si ga lahko privoščijo in ga lahko prenesejo (ne več in tudi ne manj).

Januar 2007: Tako agresivne sestave naložb prebivalstva v vzajemne sklade, kot jo je moč opaziti v Sloveniji, sploh ni mogoče najti v nobeni drugi državi EU.

Marec 2007: Med donosnostjo delnic v svetu v dveh zaporednih letih v zadnjih stotih letih ni bilo nobene povezave.

Marec 2007: Investitorji verjamejo, da jih lahko dober upravljavec obvaruje pred izgubo, ko na trgu ne bodo več le "rožice cvetele", kar pa je iluzija. Vendar pa vse izgube niso enake - kakovosten upravljavec pride do izraza šele po nekaj borznih ciklih.

Marec 2007: Najslabše jo pri nekritičnem lovu na visoke "pretekle" donose običajno odnesejo manj izkušeni in sprva omahljivi vlagatelji.

April 2007: Čedalje večji del vlagateljev pri nas prevzema preveč tveganja.

Maj 2007: Cene naložb na balkanskih trgih odražajo realno vrednost družb podobno kot cene tehnoloških podjetij leta 2000 pred njihovim zlomom.

Junij 2007: Za večino investitorjev so najustreznejši "dolgočasni povprečni vzajemni skladi".

September 2007: Nedavni dogodki na svetovnih borzah so v primerjavi s tem, kar bodo nekega dne investitorji doživeli na slovenskem trgu in balkanskih trgih, le piš hladnega vetriča.

September 2007: Delnice na slovenskem kapitalskem trgu (pa tudi na drugih balkanskih trgih) so danes tako drage, da je lahko edini razlog za nakup špekuliranje na t. i. "posebne dogodke". To pa je igra, ki se za tistega, ki stavi preveč, lahko žalostno konča, če ne igra na izrazito dolg rok.

December 2007: Zlato je dejansko precej špekulativna naložba in v nasprotju z ljudskim prepričanjem precej šibek ščit pred inflacijo.

December 2007: Izbira vzajemnih skladov na osnovi pretekle donosnosti je najslabši recept, ki bi ga svetovali kateremu koli vlagatelju.

Februar 2008: V poslu naložbenih financ je zmagal kratkovidni marketing.

Marec 2008: Ali finančne institucije po svetu gojijo pravo kulturo, ko osebe, zaposlene v poslovnem delu (front office), nagrajujejo tako občutno bolje kot osebe, ki naj bi jih nadzorovale?

Marec 2008: Ali so veliki borzni padci odlična nakupna priložnost? Ne!

Marec 2008: Kaj pravite, zakaj se varne naložbe najintenzivneje promovirajo po borznih padcih (in ne pred njimi), delniške naložbe pa po visokih borznih rasteh (in ne po padcih)?

Maj 2008: Pesimist je v tej industriji upravičeno hitro razglašen za čudaka.

uredništvo

www.nlbskladi.si