Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
10. 10. 2016
Zdi se, da so večino preteklega tedna udeleženci zgolj potrpežljivo čakali na petkovo poročilo o ameriškem trgu dela. Pred petkom verjetno nihče ni pričakoval, da bo soj finančnih žarometov usmerjen v britanski funt, ki je zgolj v dveh minutah proti dolarju izgubil več kot 6 % svoje vrednosti in kmalu zatem sicer nadoknadil večino tega nenadnega padca vrednosti.
-0,96 %
-7,15 %
+12,08 %
* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.
Najbolj smelo pojasnilo je bilo, da je bil funt "žrtev" računalniških algoritmov, ki lahko zaradi nenadnega zunanjega faktorja (npr. omemba besedne zveze "hard brexit" na več globalnih portalih z novicami) avtomatsko sprožijo enormna prodajna naročila.
Ne glede na vzrok velike nihajnosti tečaja ne gre prezreti, da je angleški funt tudi na tedenski ravni vseeno izgubil več kot 4 % svoje vrednosti proti dolarju in doživel največji padec proti evru od leta 2009. Od referenduma 23. junija pa četrti najbolj trgovani valuti na svetu po izgubljanju vrednosti proti dolarju (16 %) ob bok lahko postavimo le kakšno bolj eksotično valuto, kot je denimo sierraleonski leon.
Padajoči trend funta sicer koristi izvoznikom z Otoka, ampak hkrati draži uvožene izdelke, posledično povečuje inflacijo in ima v splošnem negativen učinek na premoženje posameznikov, kar se bo slej ko prej poznalo tudi na trošenju britanskih gospodinjstev in v širšem gospodarstvu.
Če bo Združeno kraljestvo vztrajalo pri omejitvi priseljevanja in še čem, bo po vsej verjetnosti soočeno s precej oteženim dostopom do evropskega enotnega trga. Ob takšnem scenariju pa bi vlagatelji začeli odločneje polemizirati s proračunsko usklajenostjo prihodkov in odhodkov, predvsem pa z največjim primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance v EU (v letu 2016 bo znašal okoli 5,5 % BDP-ja). Tako ne presenečajo ugibanja, kdaj bo dosežena pariteta z evrom. Mimogrede, Slovenija ima visok presežek na tekočem računu plačilne bilance in se zadnjih nekaj let redno uvršča med 5 najboljših evropskih držav po tem kazalniku.
Ko se polemika glede funta niti še ni polegla, so bili finančni trgi fokusirani že na razmere na trgu dela v ZDA. Stopnja brezposelnosti se je sicer povečala na 5,0 %, ampak predvsem na račun več registriranih iskalcev dela, kar napeljuje k temu, da tudi Američani vedno bolje ocenjujejo razmere na trgu dela in svojo zaposljivost. Posledično se tudi tisti Američani, ki že nekaj časa niso aktivno iskali zaposlitve (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov), znova vračajo na trg dela. Delodajalci so tako v septembru na novo zaposlili 156.000 delavcev, kar je sicer manj od pričakovanj (167.000), ampak še vedno dovolj za povečanje verjetnosti enega dviga ključne obrestne mere do konca letošnjega leta. Slednje potrjujejo tudi naraščajoče zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic.
V Evropi so bile še vedno v ospredju špekulacije glede usode nemškega finančnega ponosa - Deutsche Bank. Ironično, ampak nedavno je grška centralna banka mirila javnost, češ da grške banke niso pomembno izpostavljene do Deutsche Bank. Nemški politiki pa namigujejo, da gre bolj ali manj za ameriško maščevanje Evropi zaradi odmevnega davčnega primera Apple. Ne glede na vse špekulacije se lahko ta sistemsko pomembna finančna institucija verjetno sama izvije iz nemilosti finančnih trgov, če ne drugače, s prodajo (dela) svojega najbolj uspešnega segmenta - divizije upravljanja premoženja.
Za konec ponovimo še en praktičen nasvet: če imate že dovolj negativnih novic, predvsem v povezavi z brexitom, lahko to obrnete sebi v prid in izkoristite "dodatni popust" zaradi padanja britanskega funta. Unovčite ga lahko kar z domačega naslonjača, denimo pri spletnih nakupih v Združenem kraljestvu. Carine in dodatnih davkov vam slovenska carina ne bo zaračunala, saj smo zaenkrat še vsi skupaj del velike srečne evropske družine.
Direktor sektorja investicijskih skladov
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.